Prvi naslov za pravno pomoč.

Odvetnik za pravno pomoč

Odvetniška pisarna Dr. Franci Ježek - odvetnik specialist
Cesta v Hrastje 12, Ljubljana
Pokličite na Tel: +386 31 823 834;
Pošljite E-mail: info@op.siOdvetniška pisarna

 

Odvetnik-specialist dr. Franci Ježek in sodelavci (odvetniki in ne-odvetniki) odvetniške pisarne vam nudijo v okviru Odvetniške pisarne Dr. Franci Ježek, Ljubljana, odvetniško pravno pomoč, pravne nasvete odvetnika in zastopanje odvetnika v sodnih in upravnih postopkih.

 

Odvetniška pisarna Dr. Franci Ježek (odvetnik specialist) vam je na voljo, da prejmete odvetnikovo prvo pravno pomoč v naši odvetniški pisarni po predhodnem dogovoru z odvetnikom po telefonu ali emailu (ali kontaktnem obrazcu na OP.SI) z odvetnikom.


Odvetnik

V kolikor bi bili odsotni, vam iz odvetniške pisarne vrnejo klic takoj, ko je mogoče oz. ima čas. Odvetniška pisarna in njeni odvetniki (tako kot vsak pravi odvetnik) smo člani Odvetniške zbornice Slovenije (ki je poklicno združenje odvetnikov), odvetniku dr. Franciju Ježku je priznan status odvetnika specialista z njene strani. Odvetnik dr. Franci Ježek, ima tako kot drugi odvetniki, opravljen pravniški državni izpit.

 

Odvetniška pisarna Dr. Franci Ježek - odvetnik, Ljubljana, ima uradne ure od 8.30 do 16.30. Odvetnik vas lahko sprejme, z namenom nudenja odvetniške pravne pomoči in pravnih nasvetov odvetnika, tudi v poznih popoldanskih urah, izven določenega razpona uradne ure.

 

Vendar pa se morate, kljub terminom uradne ure, o tem z odvetnikom predhodno dogovoriti o času, zato svetujemo, da takšne želje prej uskladite z odvetnikom preko telefona ali emaila odvetniku, da ima odvetnik čas.

 

Odvetniška pisarna Dr. Franci Ježek lahko kot odvetnik, zastopnik, pooblaščenec, zagovornik, zastopa vaše pravne interese kot pooblaščenka (odvetnik oz. odvetniška pisarna) v pravnih postopkih pred sodišči Republike Slovenije ali pred upravnimi organi ali nosilci javnih pooblastil.

 

Odvetnik sicer lahko stranke zastopa tudi v pravnem prometu (npr. v pravnih postopkih, ki niso oblastne narave) - tako lahko odvetnik v vašem imenu in po posebnem pooblastilu podpiše kako izjavo, pogodbo, pred sodišču ali upravnimi organi sodne ali upravne poravnave, ipd. Brez pooblastila vam lahko nudimo le pravno svetovanje, saj predložitev pooblastila z vaše strani zahteva pravni predpis - zakon.


Razprava

 

Področja dela odvetnikov odvetniške pisarne Dr. Franci Ježek (odvetnika in sodelavcev) obsegajo med drugim tudi odvetniško zastopanje pred sodišči in pravno svetovanje odvetnika. Odvetniška pisarna oz. odvetnik specialist dr. Franci Ježek deluje na naslednjih pravnih področjih:

 

 

 

 

  • in številna druga pravna področja (stečajno pravo, odškodnine, ipd);

Kontaktirajte odvetnika

 

 

Če potrebujete pomoč v pravnih ali upravnih zagatah odvetnika pokličite na 031 823 834, pošljite odvetniku email info@op.si ali za sporočilu odvetniku uporabite naš Obrazec za kontaktiranje Odvetniške pisarne in se dogovorite z odvetnikom za termin za prvo odvetniško pravno pomoč in nasvet odvetnika.

 

Kdo je (lahko) odvetnik?
 

 

Odvetniško prvo pravno pomoč strank pred sodišči in organi nudijo odvetniki, vpisani v imenik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Odvetnik dr. Franci Ježek je član Odvetniškega zbora Ljubljana, ki je eden od regijskih organizacij odvetnikov znotraj OZS.

 

Pravno zastopanje stranke in nudenje odvetniških pravnih storitev strank v postopkih na sodišču, v upravnih postopkih in za določene stranke tudi v drugih izvensodnih postopkih.

 

Odvetniška pisarna dr. Franci Ježek deluje (nudi odvetniške storitve) predvsem na območju osrednje Slovenije (torej Ljubljana in okolica), na zaprosilo strank oz. željo stranke, za plačilo stroškov/ure, pa odvetniška pisarne prevzema primere stranke iz več drugih območij (drugem delu Slovenije).

 

Za plačilo stroškov storitev, pravno zatopanje stranke v postopkih na sodišču ne uporablja odvetniške tarife ampak obračunavajo stroški storitev na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev, sklenjeno s stranko.

 

Strankam nastanejo zaradi sodnih ali upravnih postopkov tudi stroški, stroški odpadejo v enem delu na stroške postopka, na drugem delu pa odvetniške stroške.

 

Na sodišču se stroške zastopanja strank in storitev (torej za delo) obračunava na podlagi tarife in ne na podlagi pogodbe s stranko. Zastopanje stranke na sodišču in ostale pravne storitve se razčleni glede na dele tarife.

 

Odvetnik na podlagi pooblastilnega razmerja zastopa stranke (prevzame zastopanje v postopkih in nudi pravne storitve), za plačilo, stranke pred sodišči in upravnimi organi.

 

Zastopanja strank ne more prevzeti in tudi ne etično in pravno odgovornost zastopanja v postopkih na sodišču in organi, če ni pooblastilnega razmerja s stranko.

 

Za zastopanje stranke potrebuje torej pooblastilo. Odgovornost zastopanja je za odvetništvo poklicna, moralna in pravna odgovornost.

 

Pravnik vs. Odvetnik vs. Odvetniška pisarna

 

Vsak pravnik ni odvetnik, vsaj odvetnik pa je pravnik. In medtem ko lahko pravniki po veljavnem pravu sicer dajejo pravni nasvet, lahko odvetniški pravni nasvet da le odvetnik.

Pravico uporabljati naziv odvetnik ima le pravnik, vpisana v imenik odvetnikov, ki izpolnjuje pogoje za poklicno udejstvovanje odvetnika, opravljen pravniški državni izpit, izpit iz poznavanja predpisov odvetništvu in ob izpolnjevanju drugih pogojev za opravljanje poklica odvetnika in delovanja v odvetniški pisarni.

Tehtnica pravičnosti

Odvetniška pisarna je oblika (naziv podjetja), ki jo uporablja odvetnika za opravljanje svojega odvetniškega poklica. Lahko je v obliki odvetniške pisarne, ki je bližje samostojnemu podjetniku, ali pa v obliki odvetniške pisarne, ki je bližja družbi za omejeno odgovornost (tej obliki pogovorno rečemo odvetniška družba, četudi to ni teoretično točno), ki je ustanovljena na podlagi pogodbe o ustanovitvi gospodarske družbe.

Odvetniki se namreč lahko poleg združevanja v odvetniške pisarne ali v odventiški d.o.o. združujejo tudi v civilnopravne odvetniške pisarne.

 

Omenjene oblike sicer na kvaliteto ali same stranke ne vplivajo bistveno, bolj gre za davčne posledice obravnave odvetniške nagrade. Ni pa dovoljeno, da bi se odvetniška pisarna združevala z drugo odvetniško pisarno v kako drugo gospodarsko obliko.

Članstvo Odvetniške Zbornice Slovenije /(OZS)

 

Vsak odvetnik mora imeti opravljen izpit skladno z Zakonom o odvetništvu in Statutom OZS ter notranjimi pravili OZS.

 

Notranja pravila OZS določajo postopke in pogoje, da nekdo postane odvetnik, kakor tudi pravila, ki jih je odvetnik dolžan spoštovati v vsakdanjem (poklicnem in zasebnem) življenju odvetnika.

Pogoji za opravljanje poklica Odvetnika

 

Odvetnik mora izpolnjevati poleg dovoljenja, vpisa v imenik OZS tudi druge pogoje za opravljanje poklica odvetnika. Ena izmed teh je tudi izpit iz poznavanja Zakona o odvetništvu, Statuta OZS, Odvetniške poklicne etike, Odvetniške tarife (čeprav odvetniki nismo dolžni vedno uporabljati Odvetniške tarife, pa jo moramo poznati zaradi priglasitve stroškov v sodnem postopku). 

Odvetnik 

Tako mora odvetnik imeti ustrezne poklicne prostore odvetnika - ta pogoj za opravljanje poklica odvetnika se preverja že ob prvem vpisu odvetnika v imenik odvetnikov, kakor tudi kasneje, v kolikor se odvetnik preseli na drug naslov ali v v območje drugega Območnega zbora Odvetnikov članov OZS.

 

Primernost prostorov odvetnika za opravljanje poklica odvetnika presoja tričlanska ali dvočlanska komisija, sestavljena iz imenovanih odvetnikov. Odvetnik mora tako pri vpisu predložiti zapisnik o ugotovitvi primernosti prostorov pristojne komisije.

Zavarovanje Odvetnikov oz. Odvetniške pisarne

 

Odvetnik mora biti prav tako vključen v kolektivno zavarovanje odgovornosti odvetnikov, kar organizira Odvetniška zbornica Slovenije. Zavarovanje odvetnikovAlternativno pa mora sam odvetnik zagotoviti ekvivalentno zavarovalno kritje (za zavarovanje pravnih tveganj urediti sklenitev zavarovalne pogodbe) in o tem (obveznem zavarovanju odvetnikove poklicne odgovornosti) obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.

 

 

V nasprotnem primeru odvetniku grozi, da ga Odvetniška zbornica Slovenije izbriše iz imenika odvetnikov.

Zastopanje odvetnika po odredbi oziroma uradni dolžnosti

 

Odvetnik, vpisan v imenik odvetnikov, lahko oz. je dolžan, skladno s pogoji, ki jih zahteva zakon (v zadevah, ki jih izredno zahteva zakon), prevzeti zastopanje in nuditi pravne storitve tudi določene primere iz naslova oziroma v okviru dolžnosti odvetnika.

 

Običajno gre za primere, ko se interese (pravice) določene osebe ne more ali sme zastopati po drugi osebi (ali drugi osebi, ki ni odvetnik), ali pa je neznana, ali pa je iz njenega ravnanja razvidno, da ni sposobna lastnega zastopanja interesov (uvljevaljanja pravice) - takšnim primerom, kjer se zahteva zastopanje, odvetniki pogovorno rečemo "zastopanje ex offo".

 

Odvetnik je torej v teh primerih garant temeljne pravičnosti in je dolžan opraviti kar je nujno potrebno v postopku (nujno uveljavljanje pravice). Ta dolžnost se razlikuje od primera, ko odvetnik zastopa stranko po pooblastili danemu odvetniku s strani stranke, tam odvetnik deluje po principu kar je stranki koristno (več kot je torej nujno).

 

Etična dolžnost prizadevanja odvetnika je torej različna glede na to, ali gre za odredbo odvetniku ali za pooblastilo odvetniku. V kolikor namreč stranka ni sodelovala v postopku, niti ni bila zastopana po odvetniku, bi sodišče ne bi moglo odločati.
Sodnik

 

Zastopanje odvetnika po sistemu Ex-Offo pomeni, da zastopanje odvetnika ni na podlagi pooblastilnega razmerja (torej razmerja zastopanja na podlagi pravnega pooblastila danega s strani posameznika izbranemu odvetniku), ampak na podlagi uradne dolžnosti odvetnika oz. po odredbi odvetniku.

 

Takšne dolžnosti odvetnika so sicer precej omejene, ne pa neobičajne - gre za zastopanje po odvetniku v postopkih Zakona o duševnem zdravju, za primer neznanih ali težko dosegljivih tožnikov, nasprotnih udeležencev, mladoletnih oškodovancev kaznivih dejanj, ipd. Odvetnik torej v teh postopkih zastopa namesto ali mimo volje zastopanega.

 

V večjih območnih zborih odvetnikov je takšna dolžnost izbirna, torej se lahko vpišejo zainteresirani odvetniki na t.im. "liste". Sodišča (in nekateri drugi organi) posledično imenujejo odvetnike zgolj s takšnim list odvetnikov. Druge odvetnike pa načeloma ne, razen če bi bilo odvetnikov na listi precej malo in ne bi zadoščalo za potrebe pravnega postopka oziroma sodišč.

 

V tem primeru velja, da bi odvetnik moral vseeno sprejeti primer, čeprav ne bi bil na listi. Takšnega primera sicer v okviru Odvetniškega Zbora Ljubljana ni, je pa lahko pri manjših odvetniških zborih odvetnikov. Za ilustracija velja omeniti, da je skorajda polovica odvetnikov v Sloveniji vpisana v imetnik odvetnikov na področju delovnja Območnega zbor odvetnikov Ljubljane.

Nadomeščanje odvetnika

 

Odvetnika lahko pod zakonskimi pogoji v postopkih nadomešča drug odvetnik (t.im. odvetnik substitut) ali pa odvetniški kandidat (včasih tudi zapisano kot odvetnik - kandidat), v manjših (civilnih) sporih lahko tudi odvetniški pripravnik (včasih tudi odvetnik - pripravnik). Nadomešča ga lahko za pravno svetovanje ali pa za pravno zastopanje.

 

Odvetniški pripravnik

 

Odvetniški pripravnik je oseba (pravni poklic), ki je pravnik (univerzitetni diplomirani pravnik ali magister prava) za zaključeno VII (sedmo) stopnjo izobrazbe.

Pripravnik je vpisan v imetnik odvetniških pripravnikov pri Odvetniški Zbornici Slovenije in (običajno) nima opravljenega državnega pravniškega državnega izpita (PDI), kateremu so včasih dejali pravosodni izpit. Odvetniški pripravnik


Odvetniški pripravnik nima pravice dela (storitve) opravljati samostojno, ampak ga lahko opravlja v odvetniški pisarni, pod mentorstvom svojega odvetnika principala.

 

Odvetniški kandidati (t.j. kandidati za opravljanje poklica odvetnika) pri nadomeščanju (v določenih primerih) odvetnika na sodišču nosijo odvetniške toge. Odvetniški pripravniki (pripravniki za poklic odvetnika) pa v pravnih postopkih odvetniške toge ne nosijo, imajo pa izkaznico odvetniškega pripravnika, ki ga izda Odvetniška zbornica Slovenije.

Odvetniški kandidat

 

Odvetniški kandidat (odvetnik - kandidat) ima opravljen pravniški državni izpit, ne izpolnjuje pa še vseh pogojev za imenovanje, ki jih morajo izpolnjevati odvetniki. Odvetniški kandidat deluje v odvetniški pisarni in ima odvetnika - principala oz. mentorja.

 

Običajno mu manjka del glede pogoja oprave izpita iz poznavanja odvetniške poklicne etike, odvetniške tarife, Zakona o odvetništvu, Statuta Odvetniške zbornice ali pa velja, da ne izpolnjuje pogoja zadosti pravnih delovnih izkušenj po pravniškem državnem izpitu in/ali izkušenj dela na primerih pravne narave pri odvetniku.

Toga Odvetniškega kandidata 

Odvetniški kandidati pri nadomeščanju odvetnika na sodišču nosijo Odvetniško togo, vendar je njihova priponka (gumb) modre barve, za razliko od odvetnika (ki nosi gumb bordo barve).

 

Tudi odvetniški kandidat ima izkaznico, tako kot odvetnik, s katero se tudi lahko izkaže v Sloveniji in tudi tujini.

 

Odvetniška toga

 

Odvetnik nosi pred sodiščem, pri uradnih dejanjih, ki jih opravlja odvetniško togo, z vijolično (bordo) priponko. Z odvetniško togo (togo, ki jo nosijo odvetniki) naj bi se simboliziralo enakost vseh odvetnikov in strank (ki jih zastopajo odvetniki) pred zakonom. Togo nosijo tudi sodniki, katerih toga je črna in tožilci, katerih toga je siva.

Odvetniška toga

 

V kolikor odvetnik ne bi nosil pred sodiščem odvetniške toge, bi ga sodišče lahko kaznovalo zaradi razžalitve sodišča. Odvetnik namreč togo nosi kot službeno poklicno oblačilo, zato mora biti tudi čista in izkazovati spoštovanje do sodišča.

 

Ne bo pa odvetnik vedno nosil odvetniške toge pred sodiščem, saj se nekatera pravna dejanja opravljajo "izven naroka", kar pomeni, da tam ne sodnik, ne tožilec, ne odvetnik ne nosijo svojih tog, saj še ne gre za pravo sodno dejanje, ampak bolj pripravljalno dejanje, ki ga opravljajo sodniki, odvetniki in občasno tožilci.

 

Odvetnik naj bi se pri opravljanju odvetniških storitev tudi spoštljivo obnašal v razmerju do sodišča. Odvetnik v odvetniški pisarni ni samo ponudnik odvetniških storitev, ampak je del odvetništva in pravosodja nasploh. Odvetnik naj bi tako spoštljivo deloval tako v pisnih vlogah odvetniške pisarne, kakor v zastopanju stranke na naroku.

 

Odvetništvo je častitljiv poklic, ki se izvaja samostojno v pravosodju že na podlagi Ustave RS, kakor tudi Zakona o odvetništvu. Odvetništvo nikakor ni lahek poklic, saj je nasproti odvetniški pisarni pogosto država v takšni ali drugačni obliki.

 

Medtem ko so v odvetništvu in odvetniški pisarni v preteklosti bili zgolj odvetniki, pravniki in administrativna pomoč, se skozi moderno dobo odvetništvo spreminja, da imajo pisarne bodisi zaposlene, bodisi zunanje pogodbene strokovne sodelavce različnih področij. 

Če imate dodatno vprašanje o odvetništvu oz. odvetniški pisarni, odvetniškem poklicu, odvetniškem zastopanju, opravljanju odvetniških storitev, se posvetujte z odvetnikom.