Dedovanje, zapuščine, oporoke in dediči
-
Dedovanje, zapuščine, oporoke, izročilne pogodbe in dosmrtno preživljanje ureja dedno pravo. Dedno pravo torej ureja v bistvu dedovanje. Dedovanje urejata Ustava RS in zakon (Zakon o dedovanju).
Dedno pravo poleg ožjega smisla dedovanja, obsega pravne posle za časa življenja, s katerimi stranke želijo doseči učinke dedovanja za časa smrti, pa tudi druga razmerja dednega prava - razmerja dedovanja.
Čemu odvetnik za dedovanje in dedno pravo
Stranke odvetnika za dedovanje v zvezi s dedovanjem in drugimi instituti dednega prava navadno potrebujejo pojasnila glede zapletov v zvezi z dedovanjem, nujnimi deleži in nujnimi dediči, izločitev premoženja iz dediščin, oporočne naklonitve (kdo od dedičev naj deduje), lastnoročne oporočne naklonitve (lastnoročna oporoka) in podobno.
Nekateri dediči najamejo odvetnika za dedovanje tudi izključno zato, da je za njih zapuščinska obravnava brez zapletov in da imajo ob sebi pravno podporo. Zapuščinska obravnava na kateri nastopa odvetnik tudi običajno poteka hitreje, saj sodišču ni potrebno dajati toliko pravnih opozoril in podukov. Prav tako je manj popravkov sklepa o dedovanju oziroma potreb po dodatnih sklepov o dedovanju.
Nujni delež zapuščine oz. institut nujnega dednega deleža zapuščine je namreč zelo pogosta dednopravna pravica, ki jo zapustnikovi potomci (zapustnikovi otroci in zapustnikovi potomci posvojenci) in zakonec (zapustnikovi otroci in zakonec) uveljavljajo v zapuščinskem postopku (na zapuščinski obravnavi).
Oporoka kot odstop od pravil, ki jih določa Zakon o dedovanju
Strankam kot odvetniki za dedovanje svetujemo pri pripravi ali sestavi oporoke (bodisi lastnoročne, bodisi pisne pred pričami) ter za njih tudi hranimo ali predlagamo hrambo oporoke in vpišemo obstoj oporoke v centralni register oporok.
Z namenom urejati dedovanje oziroma premoženje po smrti drugače kot ureja Zakon o dedovanju ali v izogib sporom med zakonitimi dediči, oporočnimi dediči, nujnimi dediči, sklepajo stranke (zapustniki) oporoko oz. oporoke.
Oporoka - element presenečenja
Ni tako redko, da nekateri zakoniti dediči v oporoki ugotovijo, da je bila oporoka sestavljena in da obstaja še kak izvenzakonski otrok (zapustnikov potomec - zapustnikov otrok), ki ga ostali (zapustnikovi otroci ali zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner) niso pričakovali. Lahko pa seveda obstajajo tudi potomci posvojenci, ki jih ne poznajo, saj so potomci posvojenci izenačeni z biološkimi otroci. 
Sestava oporoke reši marsikater zaplet dedovanja, ki bi ga dediči imeli ali sprožili glede dedovanja premoženja po zapustniku.
Pogosto namreč dediči menijo, da bi jim moralo po pravilih dedovanja pripadati kaj drugega ali več, kot je določeno v zakonu o dedovanju.
Zakon o dedovanju namreč določa splošna pravila, ki se uporabljajo, če oporoke ali dednopravne pogodbe ni.
Tako zakon o dedovanju obravnava vse dediče enako, ne glede na to, ali so morebiti skrbeli ali niso skrbeli za zapustnika (z določenimi precej hudimi in strogimi izjemami).
Oporoka ali testamen je nadpomenka različnih oblik poslednje volje dedovanja. Sestava oporoke mora biti previdno opravilo, tudi za odvetnika za dedovanje, saj je le pravilno sestavljena oporoka veljavna in veljavno sprejeta s strani zapuščinskega sodišča (torej sodišča, ki odloča o dedovanju in vodi postopek dedovanja in izda sklep o dedovanju). Če bi sodišče nepravilno priznalo veljavnost oz. neveljavnost oporoke, bi to imelo za posledico tudi neveljavnost sklepa o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče kot garant veljavnosti oporoke
Zapuščinsko sodišče ne sme izdati sklepa o dedovanju, dokler ni razjasnjeno ali se deduje na podlagi zakona (zakoniti dediči in zakonito dedovanje) ali na podlagi oporoke (oporočni dediči in oporočno dedovanje).
V kolikor pa zakoniti dedič postavi zahtevek za nujni delež zapuščine (nujni dedni delež) pa tudi ne dokler ni razjasnjeno koliko nujni delež (nujni dedni delež) je in ali je bil nujni delež (nujni dedni delež) že zadoščen ali ga morajo morebiti drugi oporočni dediči ali zakoniti dediči izpolniti.
Veljavnost oporoke
Oporoka je neveljavna v kolikor je sestavljena ali oblikovana v nasprotju z zakonom o dedovanju, bodisi iz razloga oblike ali vsebine in odvetnik za dedovanje to dobro ve.
Ker pride med dediči pogosto do očitkov, da se je oporoka izgubila, da je ponarejena (skratka, vprašanja izpodbijanja neveljavne oporoke), lahko s sestavo in hrambo oporoke pri odvetniku za dedovanje in vpisu v centralni register oporok takšne dednopravne zaplete vnaprej preprečimo.
Sodne postopke dedovanja se torej bistveno poenostavi, skrajša in bolje predvidi, če zapustnik naredi oporoko. Prav tako je oporoka prostor in možnost, da zapustnik svojo naklonitev podrobneje pojasni in bo tako morebiti potomcem lažje razumeti.
Tako bi na primeru bilo smiselno, če zapustnik določi, da vso zapuščino dobijo potomci posvojenci, biološki potomci otroci pa nič, še posebej če pojasni, da so biološki otroci že dobili večja darila za časa življenja, medtem ko potomci posvojenci tega niso dobili. Zapustnik lahko tudi poskuša opravičiti, zakaj je naklonil zapuščino le nekaterim in tako (mogoče) bolje razumejo zapustnikovi potomci in zakonec, zakaj je zapustnik tako ravnal.
Oporoka, ki jo sestavi odvetnik za dedovanje oz. oporoke, in je vpisana v register oporok je najboljše zagotovilo, da se le ta ne bo izgubila ali bi bila oporoka sestavljena nepravilno. Neveljavna oporoka namreč običajno dedovanje zaplete in podaljša.
Oporoka, ki je že sestavljena, pa je lahko predložena odvetniku za dedovanje v pregled, v kolikor je pravilno sestavljena.
Oporoka ali testamen, je pravni dokument dedovanja, ki se ga lahko kasneje tudi dopolni, spremeni, razveljavi ali sestavi novo. Nova oporoka je oporoka, ki razveljavlja staro oporoko, odvetnik za oporoke oz. dedovanje bo na omenjeno še posebej pozoren.
Opozoriti velja, da oporočni dedič deduje tudi dolgove zapustnika, ne samo premoženje. Upniki imajo pravico pod določenimi pogoji zahtevati, takom zapuščinskega postopka, da dedič poravna dolgove zapustnika še preden dobi zapuščino. Odločitev sodišča zapuščinskega postopka upošteva vrednost zapuščine, delež zapuščine, ki naj bi jo dedič prejel, dolgove zapustnika, čas od smrti zapustnika do podaje zahteve.
Sprememba oporoke
Oporoka se lahko kadarkoli spremeni, dopolni, razveljavi in sestavi novo, zato je nujno, da se jo tudi pravilno opremi z datumom in krajem sestave. Le izjemoma je za kratek čas veljavna in dopustna tudi ustna oporoka, ki jo dedno pravo dopušča kot izjemo v sistemu dedovanja.
Ustna oporoka je v praksi povezana s številnimi težavami in zapleti, saj za takšno obliko veljajo izjemno stroga pravila dedovanja ter je tudi že po zakonu o dedovanju časovno omejena na nekaj mesecev in izjemna stanja. Odvetnik za dedovanje in oporoke vas bo o tem posebej podučil.
Odvetnik za dedovanje svetuje tudi dedičem v zvezi z njihovimi pravicami po dednem pravu, pravicami v primeru oporoke ali v primeru zakonitega dedovanja. V primeru zakonitega dedovanja se namreč lahko postavi vprašanje tako dedne nevrednosti, kakor tudi vštevanja daril, omejitve dedičev za zapustnikove dolgove, ipd.
V okvir dednega prava in dedovanja spadajo tudi vprašanja v zvezi z dedno nevrednostjo, dedno odpravljenostjo, dedno odpovedjo in seveda vštevanjem daril v dedni delež.
Dedovanje, zapuščino in oporoke ureja dedno pravo
Dedno pravo se torej na kratko predvsem ukvarja z dedovanjem (v ožjem pomenu) - vprašanjem kdo deduje kdaj. Rešuje tudi vprašanje kaj je nujni delež, kako se nujni delež dediča izračuna, kakšne so omejitve za zahtevek za nujni delež dediča in celoten izračunski postopek za določitev dednega deleža oziroma prikrajšanja nujnega deleža (nujnega dednega deleža).
Odvetnik za dedovanje strankam lahko nudi pravno pomoč tudi v zvezi z razdedinjenjem in darilnimi pogodbami ter njihovimi učinki na dedovanje, vprašanjem veljavnosti oporok, ipd.
Pravna pomoč odvetnika za dedovanje je še posebej dobrodošla glede učinkov, smiselnosti (zakonitosti v smislu veljavnosti posamezne pogodbe, oporoke ali druge naklonitve) in varovanja koristi pri naklonitvah glede izročilnih in drugih pogodb za primer smrti.
Neobstoj življenske skupnosti in dedovanje oz. nujni delež
Treba pa je poudariti, da zakonec oz. zunajzakonski partner zapustnika ne dedujeta vedno, ampak le, če je zakonska zveza oz. zunajzakonsko razmerje še vedno aktivno v vseh pogledih.
V kolikor je zakonska zveza ali zunajzakonsko razmerje le še formalno, brez emocionalne, ekonomske, spolne skupnosti, namreč dednopravnih upravičenj ni.
Če je torej zakonska zveza le še na papirju, zapustnik pa ne živi dejansko več v življenski skupnosti, tudi partner ali zakonec nima več dedne pravice. Seveda pa je to stvar dokazovanja in presoje zapuščinskega in pravdnega sodišča.
Obstoj življenske skupnosti se sicer domneva, zato jo zakonec v zapuščinskem postopku ne bo potreboval redoma dokazovati. Drugi dediči bodo morali pristopiti na zapuščinsko obravnavo in zatrjevati in dokazovati, da je življenska skupnost zakonca razpadla. Zakonec pa bo na oz. pred zapuščinsko obravnavo lahko dokazoval, da temu ni tako - da je življenska skupnost obstajala.
Dednopravne pogodbe kot odstop od dedovanja po Zakonu o dedovanju
Pri teh dednopravnih pogodbah se stranki v pravni in sodni praksi nemalokrat počutijo premalo obveščene o njihovih pravicah ter o dolžnostih tako darovalca oz. zapustnika, kot tudi obdarjenca oziroma prejemnika naklonitve na podlagi kake druge pravne podlage.
Nekatere dednopravne pogodbe imajo za posledico tudi to, da se nujni delež glede premoženja vsebovanega v pogodbah ne upošteva. Nekatere pa nujni delež popolnoma izključujejo. Spet tretje nimajo ne formalno ne dejansko vpliva na nujni delež. Odvetnik za dedovanje bo pojasnil tudi vpliv oporoke na nujni delež in nujne dediče. Odvetnik za dedovanje pa bo pojasnil tudi vpliv dednopravnih pogodb na zapustnikove dolgove.
Spoštovanje zadnje volje zapustnika in nujni dediči
Pomembno je, da se volja stranke (zapustnika) spoštuje, zaradi česar naj se deduje tako kot je zapovedal ali menil le ta. V dvomu bo temu sledilo tudi sodišče (pristojno za dedovanje).
Izjema od pravila dedovanja, da naj se oporoka šteje za veljavno je le v kolikor bi šlo za kake omejitve v zvezi z prisilnimi predpisi, davki, vračilom socialne pomoči ali nujnim dednim deležem (pravice nujnega dediča).
Omejitev oporočnega razpolaganja in nujni delež
Seveda pa vprašanje nujnega deleža ne pomeni poseg v veljavnost oporoke. Oporočitelj (zapustnik) namreč v ta nujni delež naj niti ne bi smel posegati in bi ga moral spoštovati. Ker gre pri nujnem deležu za omejitev pravice sestaviti oporoko popolnoma po svoji volji veljajo glede nujnega deleža tudi nekatere omejitve.
Upravičenci nujnega deleža - nujni dediči
Tako nujni delež lahko uveljavljajo le dediči prvega dednega reda (zapustnikovi potomci - zapustnikovi otroci in njihovi otroci - zapustnikovi vnuki, zapustnikovi potomci posvojenci - zapustnikovi otroci posvojenci in njihovi otroci, nadalje pa zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner zapustnika).
Le izjemoma lahko nujni delež uveljavljajo dediči drugega dednega reda (mama in oče zapustnika in njihovi otroci, torej sestre in bratje zapustnika), drugi (dedi, babice ter njihovi otroci, torej tete in strici ipd) pa ne. V primeru, da ni zakonitih dedičev prvega dednega reda (zapustnikovih potomcev - zapustnikovih otrok), deduje zapustnikov zakonec (oz. zapustnikov zunajzakonski partner) z dediči drugega dednega reda, čeprav veljajo glede uveljavljanja nujnega dednega deleža (nujnega deleža) določene posebnosti.
Nujni dediči so zapustnikovemu partnerju (t.j. zapustnikov zakonec oz. zapustnikov zunajzakonski partner) dolžni, če nima sredstev za življenje ali je socialno ogrožen, dopustiti, da pridobi večji delež od tistega, ki bi mu redoma šel (običajni zakonski dedni delež). Takšna pravica gre tudi nujnim dedičem, če nimajo sredstev za življenje.
Odvetnik za dedovanje pri tem nudi svojo strokovno (dedno) pravno pomoč pri uveljavljanju pravic dedovanja, do zapuščine. 
Posebno pozornost pri podaji pravnih nasvetov odvetnik za dedovanje posveča tudi pogodbam - darilom za primer smrti (katerih pogodba se sicer sklepa v obliki notarskega zapisa) in pa navadnim darilom, glede katerih velja, da se vštevajo v dedni delež posameznega dediča, razen če sta se pogodbeni stranki v posameznem primeru dogovorili drugače.
Vprašanja o dednem redu
Med vprašanja dedovanja in dednega prava spada tudi vprašanje računanja dednega deleža ter dedni redi, vštevanje, prirast, pripad, substitucija, volilo in podobni dednopravni instituti, ki nemalokrat strankam povzročajo težave pri razumevanju. Odvetnik za dedovanje vas bo na vse omenjeno tudi opozoril.
Z dedovanjem je neposredno povezan termin dediča ter nujnega dednega deleža (nujnega deleža). Dedič je tisti, ki je poklican k dedovanju.
Poznamo oporočne dediče in zakonite dediče. Oporočni dediči so tisti, ki so poklicani na podlagi oporoke zapustnika. Zakoniti dediči so tisti, ki so upravičeni na podlagi zakona.
Kako nujni dediči uveljavljajo nujni delež (nujni dedni delež)
Nujni dediči so tisti, ki imajo pravico zahtevati polovico zakonitega dednega deleža v primeru oporočnega dedovanja in oz. ali vštevanja daril zapustnika za časa njegovega življenja. Vse omnenjeno je potrebno razščistiti na zapuščinski obravnavi, še bolje pa je, da se o omenjenem odvetnik za dedovanje pozanima še pred zapuščinsko obravnavo, saj tako z dedičem pridete na zapuščinsko obravnavo že pripravljena. Običajno to tudi pomeni boljše izhodišče za kak dedni dogovor s preostalimi dediči.
Dediči se namreč lahko soglasno dogovorijo z dednim dogovorom tudi drugače kot je predvidel dedič, če to ne posega v pravice tretjih (npr. upnika zapustnika) ali v določbe Zakona o dedovanju.
Upniki lahko seveda temu oporekajo in zahtevajo ločitev zapuščine, poplačilo dolgov, zavarovanje dolgov in podobno. Vendar pa je zakon o dedovanju v precejšnjem delu fleksibilen, v kolikor ne posega v pravice drugih, včasih zato nastane le navidezna fleksibilno Zakona o dedovanju.
V interesu dedičev je, da se vse dediščinske oz. zapuščinske zadeve rešijo naenkrat, saj je drugače potrebno za dodatno (nakadno) najdeno premoženje zapustnika ponovno začeti zapuščinski postopek, bodisi kratke narave (izdaja dodatnega sklepa o dedovanju) bodisi daljše (ponovna zapuščinska obravnava).
Sklep o dedovanju je namreč tisti sodni akt, ki omogoča, da se evidentira sprememba lastništva iz zapustnika na dediče. S pravnomočnim sklepom o dedovanju lahko dediči uveljavljajo svoja dednopravna upravičenja. Banke, zavarovalnice, zemljiška knjiga in drugi so dolžni spoštovati sklep o dedovanju in Zakon o dedovanju.
O dediščini
Dedič, tako oporočni (dediči po testamentu, zadnji volji, oporoki), kakor zakonski (zakoniti dediči), kakor dedič nujnega deleža, se lahko, na podlagi zakona, dediščini tudi odpove. To pomeni, da se zakoniti dedič ali oporočni dedič odpove dediščini z izjavo, podano zase in načeloma tudi za svoje potomce (potomce zakonitega dediča ali oporočnega dediča), razen če dedič (zakoniti dedič ali oporočni dedič) izjavi, da se dediščini odpoveduje le v svojem imenu in se torej ne odpoveduje dediščini tudi v imenu svojih dedičev oz. potomcev.
Dediči lahko takšno izjavo dediča podajo pisno ali na zapuščinski obravnavi. Če dedič poda takšno izjavo, na podlagi zakona, na zapuščinski obravnavi, ga sodišče sicer pozove, da se dedič izjasni, ali to izjavlja zase ali tudi za svoje potomce in opozori, da je takšna izjava dediča nepreklicna. Dedič torej lahko to uredi tudi na zapuščinski obravnavi.
Dedičeva procesna sposobnost
Dediči se odpovedujejo dediščini iz najrazličnejših razlogov, najpogostejši za je ta, da je bil zapustnik zadolžen. Od podedovanega premoženja bi torej dediči imeli samo stroške, skrbi in delo. Odpovedujejo se lahko zakoniti dediči ali pa oporočni dediči. Zakoniti dediči ali zakonski dediči so tisti, ki bi dedovali po Zakonu o dedovanju, na podlagi zakona torej.
Zakoniti dediči imajo v zakonu utemeljeno dednopravno upravičenje, ki pa včasih niti ne pride v poštev oziroma se ne materializira. Kljub temu imajo zakoniti dediči v zapuščinskem postopku in na zapuščinski obravnavi določene procesne pravice, ki so neodtujljivo povezane le z zakonitimi dediči in jih gredo na podlagi zakona. Med drugim tudi stipulacija na koliko naj sodišče oceni vrednost zapuščine, kontriranje drugim dedičem glede povečanja deleža (da imajo delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, glede vprašanja ali so nezmožni za delo ipd)
Dedič se ne more odpovedati dediščini delno, torej ne more sprejeti le deleža svojega dednega deleža ali na primer uveljavljati nujnega deleža, ne pa hkrati biti odgovoren za zapustnikove dolgove napram upnikom zapuščine. Delež dediščine se torej izračuna glede na oporoko, glede na pravila Zakona o dedovanju ali glede na pravilna nujnega deleža (nujnega dednega deleža). Vrednost deležev pa je enaka višini vrednosti podedovanega premoženja.
Prepoved prisiljenja v sestavo oporoke
Tako kot zapustnika nihče ne more prisiliti da naredi oporoko ali jo spremeni, tako je tudi na dediču pravica, da se bodisi odpove, bodisi sprejme dediščino. V kolikor bi zapustnika ali dediča kdo silil ali prisil, v to, da poda neko dedno izjavo, bi bila takšna izjava nična, tisti, ki bi to storil, pa bi lahko bil tudi dedno nevreden.
Zapustnika se torej ne sme ne obvezovati (npr. s pogodbo), načeloma pa tudi ne spodbujati k kakem določilu oporoke. Takšna oporoka zapustnika oz. zadnja volja zapustnika bi bila neveljavna in nična, saj bi bila v nasprotju z določili Zakona o dedovanju.
Če dedičev prvega dednega reda ni, dedujejo starši (mama in oče) zapustnika, vsak svojo polovico. Če pa tudi njih ni, pa stari starši (ded in babica) po vsaki strani - torej ded pol in babica pol od svojega otroka. Stari starši namreč vstopajo v dedno pravico svojih potomcev (staršev) zapustnika.
Zapuščinski postopek
Odvetnik za dedovanje in zapuščinski postopek vas lahko zastopa v zapuščinskem postopku in v pravdnem postopku zaradi ugotovitev obstoja dedne pravice ali obsega zapustnikovega premoženja.
Pregledal in opozoril bo na specifike posameznega dednega reda, kakšen je konkretni dedni red, kdo vstopa v dedni red na podlagi lastne dedne pravice, kdo pa na podlagi vstopne pravice prednika dednega reda.
Nadalje lahko odvetnik za dedovanje, dedno pravo in zapuščine pripravi tudi pogodbe, vloge, pritožbe, ocene in druge dokumente potrebne za urejanje zapuščinskih in dednih postopkov in razmerij. Ob tem pa odvetnik za dedovanje spoštuje tudi Zakon o dedovanju oziroma stranke opozori na omejitve le tega.
Odvetnik za dedovanje vam pomaga odgovoriti na vaša vprašanja, kdo deduje (dediči, kateri dediči so v katerem dednem redu, kakšen je konkretni dedni red s konkretnimi zakonitimi dediči), kako dedujejo dediči (zakonito dedovanje ali dedovanje po oporoki), zakaj dedujejo dediči (zaradi obstoja oporoke ali neobstoja oporoke), kaj dediči dedujejo (dedni delež, nujni dedni delež, kakšen obseg premoženja zapustnika odpade na dedni delež dediča, vštevanje daril dediča ali drugega upravičenca) ter vam odgovori na druga dednopravna vprašanja, ki jih imajo dediči.
Ker gre pri dedovanju predvsem za izjemno čustvena vprašanja in razmerja se je smiselno o vprašanjih dedovanja oz. vprašanjih povezanih z dedovanjem posvetovati z odvetnikom za dedovanje oziroma oporoke čimprej.
Dedovanje - Glej tudi:
Dedovanje - Blog zapise o dedovanju - dedovanje
Dedovanje - Dedovanje, zapuščine, oporoke, izročilne pogodbe in dosmrtno
Dedovanje - Uveljavljanje nujnega dednega deleža
Dedovanje - Zdravstveno pooblastilo in oporoka
Dedovanje - Zapuščina in zapuščinski postopek
Dedovanje - Pogodba o preužitku in darilna pogodba
Dedovanje - Smrtovnica in oklic dedičem
Dedovanje - Ločitev in izločitev zapuščine