Zaupanja vredna pravna pomoč

Kaj je smrtovnica in kaj mrliški list?

Smrtovnica je dokument, ki ga sestavi pristojni organ, s čimer se začne (praktično) dedovanje oz. zapuščinski postopek oz. postopek dedovanja. Smrtovnica je torej nujno potrebna za to, da se uredi dedovanje.

 

Smrtovnico sestavi upravna enota po stalnem prebivališču zapustnika, čeprav bi izjemoma lahko sestavila tudi upravna enota, kjer je zapustnik umrl, pa se v praksi (in iz praktičnosti) sestavlja pri upravni enoti, kjer je imel zapustnik stalno oz. začasno prebivališče.

 

Praktično zato, ker so običajno tam tudi njegovi bližnji, sorodniki, dediči. Slednji namreč običajno posredujejo upravno enoti podatke, ki jih ta potrebuje za sestavo smrtovnice.

 

Ko je smrtovnica sestavljena, se jo pošlje na pristojno sodišče (Okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno po prebivališču), da slednje začne s sodnim postopkom ureditve in delitve zapuščine (zapuščinskim postopkom oz. postopkom dedovanja).

 

Smrtovnico na upravni enoti sestavi matičar, torej sektor matičnega urada. Matičar povabi na sestavo smrtovnice, lahko pa se pozanima in naročite in pridete tudi brez vabila na sestavo.

 

Vsebina smrtovnice razkriva osnovne podatke o zapustniku, o njegovih sorodnikih, dedičih, vdovi/vdovcu, otrokom, drugim dedičem, o premoženju in večjih premoženjskih poslih, kakor tudi že prvi podatek o morebitni oporoki oz. dednopravnih pogodbah. Zakon o dedovanju določa, da se v smrtovnico se vpišejo podatki:

 

  1. Priimek in ime (tudi prejšnje priimke) pokojnika ter njegovega očeta, poklic, datum rojstva, in državljanstvo pokojnika, za umrlo poročeno žensko pa tudi njen dekliški priimek;

 

  1. dan, mesec in leto ter kraj in, če je mogoče, ura smrti;

 

  1. kraj, v katerem je imel pokojnik svoje stalno oziroma začasno prebivališče;

 

  1. priimek in ime, datum rojstva, poklic ter stalno oziroma začasno prebivališče pokojnikovega zakonca ter zakonskih otrok in otrok rojenih zunaj zakona ter posvojencev;

 

  1. priimek in ime, datum rojstva ter stalno oziroma začasno prebivališče drugih sorodnikov, ki bi bili lahko poklicani k dedovanju na podlagi zakona in oseb, ki so poklicane k dedovanju na podlagi oporoke;

 

  1. približna vrednost pokojnikovega nepremičnega premoženja in posebej približna vrednost njegovega premičnega premoženja.

 

Smrtovnice oziroma podatke za sestavo smrtovnice posredujejo posamezniki, lahko pa namesto njih to naredi tudi odvetnik, če ga zato pooblastite in mu daste na voljo dovolj podatkov.

 

Smrtovnice pa ni za zamenjati z mrliškim listom – mrliški list oz. uradni izpis iz matične knjige umrlih, je namreč zgolj potrdilo o smrti (kdo je umrl in kdaj/kje) namenjena za upravne evidence (register prebivalstva, davčne, ipd), medtem ko je smrtovnica namenjena primarno dedovanju (zapuščinskemu postopku).

 

Mrliški list se izda, kot upravni organ pridobi uradne podatke (mrliškega oglednika) o datumu, uri, kraju smrti in osnovnem razlogu smrti. Izpisek iz matične knjige umrlih se izda vsakemu, ki ima ali zatrjuje pravni interes, vezan na to upravno evidenco.

 

Praktično se mrliški list oz. izpisek iz matične knjige umrlih izda bistveno prej kot pa smrtovnica.

 

Pet najpogostejših vprašanj o smrtovnici:


 


  • Kaj se zgodi, če svojci oz. dediči oz. sorodniki ne želijo, ne morejo ali ne posredujejo podatkov, potrebnih za smrtovnico

 

V takem primeru upravna enota ali sodišče samo sestavi smrtovnico. V praksi sodišče odredi izpolnitev smrtovnice glede na znane podatke, ki jih potem samo preveri.

 

  • Kaj se zgodi, če ni premoženja za dedovanje – prazna zapuščina? Ali se tudi v primeru prazne zapuščine ali zapustnika brez premoženja (npr. samo z dolgovi) smrtovnica sestavi?

 

Da, za razliko od preteklosti se zapuščinski postopek izvede tudi v primeru zapuščine brez premoženja ali prezadolženih zapustnikov oz. zapuščine.

 

  • Ali sem dolžan dati podatke za smrtovnico, tudi če ne želim dedovati – se želim odpovedati?

 

Podatke lahko podate ne glede na to, saj to ne pomeni, da se priglašate k dedovanju. V kolikor podatkov ni, jih bo upravna enota še vedno deloma pridobila, deloma pa sodišče, vse bo trajalo dlje.

 

  • V smrtovnico sem pozabil vnesti nečaka/sestrično/strica kot potencialnega dediča, ali sem v prekršku? Ali sem naredil kaj narobe?

 

Podatke je potrebno dati čim bolj natančno in izčrpno. Kljub temu pa ni prekršek ali narobe, če se zgodi napaka. Je pa seveda opozoriti, da ima naklepna izpustitev kakega dediča (npr. nezakonskega otroka, za katerega se ve, da je dedič po zapustniku) lahko tudi civilnopravne posledice.

 

  • Ali je potrebno za smrtovnico plačati takso?

 

Ne, po trenutnih predpisih taksa ni predpisana. Takso plačate le sodišču, če ste dedovali, ne glede na dedni red. Če niste v prvem dednem redu pa davčnemu organu (FURS) plačate tudi davek na dediščine in darila.

 

  • Ali je v smrtovnico potrebno vpisati tudi, če je zapustnik prejemal pokojnino, denarno socialno pomoč, letni dodatek?

 

Da, to preveri upravna enota tudi sama, saj tako določa zakon:  »Če matičar oziroma sodišče ob sestavi smrtovnice ugotovi, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, vpiše to v smrtovnico in obvesti o tem pristojni organ Republike Slovenije oziroma pristojni organ občine, iz proračuna katere se je pomoč financirala.«

 

 

Glej tudi:

 

Opozorilo:

Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.

 

Nazaj na seznam