Enakost pred zakonom o dedovanju
Zakon o dedovanju določa, da so otroci enakopravni pri dedovanju, ne glede na to, ali so rojeni v zakonu ali ne. Tako so z biološkimi zakonskimi otroci zapustnika izenačeni biološki izvenzakonski otroci (t.j. ki jih je imel zapustnik z izvenzakonskim partnerjem ali izven te izvenzakonske zveze). Prav tako so z biološkimi otroci potomci zapustnika izenačeni tudi zapustnikovi otroci posvojenci. Tudi zapustnikovi otroci posvojenci so namreč izenačeni z drugimi otroci potomci zapustnika.
Seveda pa v praksi morebiti to ne izpade tako, kot bi si morebiti kak laik na prvi pogled zamišljal.
Dedovanje zakonskih otrok
Tako imenovani »Zakonski otroci« oziroma otroci rojeni v zakonu se namreč smatrajo avtomatsko za dediče, zato mora tisti, ki trdi, da niso pravi otroci zapustnika tožiti (posledično nositi na začetku večji del tveganj in stroškov). Tako so tudi t.im. »poštarjevi otroci«, rojeni v zakonu, zaščiteni.
Na drugi strani pa so izvenzakonski (zunajzakonski) otroci, katerih oče ni vpisan v njihov rojstni list (!) v slabšem položaju, saj je njihova pravica pravnoteoretično manj verjetna (ker nimajo uradnega državnega potrdila - vpisa v rojstni list), zato so oni tisti, ki morajo v primeru spora tožiti.
Seveda se najpogosteje zaplete ravno s tem, da se za nekega otroka (lahko tudi že polnoletnega, da ne bo pomote), da je potomec zapustnika in ima posledično dedno pravico. In potem se sproži spor, pravda, dokazovanje.
Breme dokazovanja v postopku dedovanja
Dokazovanje je seveda posredno, ne ravno poceni in traja. Izid je lahko tudi negotov – včasih se izkaže tudi, da otrok res ni potomec zapustnika, lahko pa se izkaže tudi, da eden od domnevnih sorojencev nima istega genotipa, kar bi namigovalo, da tudi on ni potomec iste osebe.
Izidi so mogoči vsi – da oseba je potomec zapustnika, da oseba ni potomec zapustnika, da oseba nima skupnih genotipov ne z mamo, ne z očetom. V življenju je vse mogoče in na sodišče in k odvetniku za dedovanju pridejo večinoma »bolj zanimivi« življenjski primeri kot bi si lahko kdo predstavljal ali zamišljal.
Tako bi teoretično lahko prišel tudi potomec (nujni dedič), ki bi zahteval dedovanje iz naslova dednega reda oziroma ker je zapustnikov potomec otrok. Zakon o dedovanju tega ne omejuje. V kolikor bi se izkazalo, da je bioliški otrok zapustnika, bi mu pripadal dedni delež ali nujni delež. Brez njega tako zapuščinsko sodišče ne bi smelo izdati sklepa o dedovanju. Dedni red se namreč mora v zapuščinskem postopku spoštovati, saj tako zahteva Zakon o dedovanju.
Šest najpogostejših vprašanj:
-
Kako poteka dokazovanje očetovstva – da je zapustnik oče določenega otroka? Se zapustnika izkoplje?
Izkop lahko odredi po veljavni zakonodaji le kazensko sodišče v izjemnih primerih. Posledično za namene dokazovanje očetovstva izkop ni dovoljen in opcija. Dokazuje se zato posredno – s pričami, z genetskimi preiskavami sorojencev, sorodnikom mame in očeta, s čimer se tako izločijo genotipi ene in druge veje. Ta metoda naj bi bila še kar zanesljiva. 
Najbolj zanesljiv rezultat pa je seveda, če imamo DNK material zapustnika. Dokazni postopek ni ravno hiter, niti poceni – nekaj mesecev in lahko tudi dvatisoč evrov samo za rezultat. Na trgu so seveda testi cenejši, a niso ustrezni akreditirani oziroma certificirani, da bi jih lahko sodišče sprejelo. Je pa lahko indic, ali se nadaljnji postopek eni ali drugi stranki splača in takšen test se lahko tudi izvensodno dogovori ali dogovori v mediaciji.
-
Kaj pravi Zakon o dedovanju glede vprašanja če je nek potomec v dednem redu in se ostali nujni dediči ne strinjajo?
V kolikor kdorkoli aktivno oporeka, gre za sporno dejstvo in je potrebna tožba. V tožbi oziroma postopku so formalno udeleženi vsi, saj rečemo, da so sosporniki - izid pravdnega postopka (tožbe) namreč vpliva na pravice vseh.
-
Kdo mora tožiti koga če pride do spora o dednem redu?
V teoriji je odvisno od presoje sodišča o tem, kdo ima večji pravno verjetnost. V praksi bo nezakonski (zunajzakonski) otrok brez vpisa očeta v izpisek imel manjšo pravnoteoretično verjetnost. Seveda pa lahko sodišče v konkretnem primeru na konkretnih okoliščinah odloči tudi drugače?
-
Kaj je s premoženjem vmes, ko se tožarijo?
Premoženje »stoji«, saj je zapuščinskih postopek oz. postopek dedovanja prekinjen. Lahko pa bi dediči v primeru posebnih okoliščin zahtevali, da sodišče postavi upravitelja zapuščine.
-
Koliko stanejo takšne tožbe če uveljavljaš nujni delež?
Stroške je težko oceniti, saj je odvisno od številnih okoliščinah, zagotovo pa okrog nekaj tisoč evrov, če govorimo o odvetniških stroških, stroških sodišča (takse, pričnine) in stroških izvedencev (strokovnjakov – predujmi, ipd).
-
Ali lahko toži za nujni delež mladoletna oseba ali namesto njega starši?
Praksa sodišč in centra za socialno delo se spreminja. Toži lahko mladoletna oseba, bodisi po staršu, bodisi po kolizijskemu skrbniku.
V dvomu mora sodišče pozvati center za socialno delo, da določi kolizijskega skrbnika, ki bo poskrbel, da se upoštevajo interesi in volja mladoletnika in tako toži, v kolikor je potrebno in smiselno.
Glej tudi:
- Blog članki o dedovanju, dednih dogovorih in zapuščini
- Dedovanje, zapuščine, oporoke, izročilne pogodbe in dosmrtno preživljanje
- Dodatno: Dedovanje - Zapuščina in zapuščinski postopek
- Dodatno: Dedovanje - Pogodba o preužitki in darilna pogodba
- Dodatno: Dedovanje - Uveljavljanje nujnega dednega deleža
- Dodatno: Dedovanje - Izpodbijanje oporoke in dedna nevrednost
- Dodatno: Dedovanje - Ločitev in izločitev zapuščine
- Dodatno: Dedovanje - Zdravstvena oporoka in zdravstveno pooblastilo
- Dodatno: Dedovanje - Sklep o dedovanju
- Dodatno: Dedovanje - Smrtovnica in oklic dedičem
- Dodatno: Dedovanje - Fundacija-ustanova
- Dednopravne pogodbe - izročilna, preužitek, dosmrtno preživljanje, darilo za primer smrti
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.
Pokličite na 031 823 834, pošljite email info@op.si ali uporabite naš Obrazec za kontaktiranje Odvetniške pisarne in se dogovorite za termin za prvo odvetniško pravno pomoč in nasvet.