Tri razlike med dedno nevrednostjo in razdedinjenjem

Dedna nevrednost in razdedinjenje, sta izjemi od dedovanja, ki se zdita identični, čeprav imata bistvene razlike.

Temeljna razlika med njima je, da dedna nevrednost nastane na podlagi zakona, medtem ko je razdedinjenje potrebno izrecno navesti v oporoki.

Druga temeljna razlika pa je, da je dedna nevrednost, ki velja na podlagi zakona, določa ožje razloge, na podlagi katerih se domneva dedna nevrednost – torej nevrednost dediča, da bi dedoval na podlagi zakona ali oporoke, ker se je dedič prekršil zoper zapustnika oziroma njegovo željo po dedovanje.

Med razdedinjenjem in dedno nevrednostjo pa so tudi podobnosti. Obe imata načeloma za posledico, da dedič ne deduje, da se šteje, kot da je umrl pred zapustnikom. Obe dopuščata tudi, da se jih »odpusti«, torej da zapustnik odpusti razloge, zaradi katerih bi bil nekdo razdedinjen ali dedno nevreden, pri čemer je lahko to zapustnik storil pisno, izjemoma tudi ustno, če obstojijo priče oziroma drugi dokazi.

Pet vprašanj o dedni nevrednosti ali razdedinjenju

Dedič zapustnika v zadnjih letih ni obiskal več kot trikrat letno, ali gre za dedno nevrednost?

Dedna nevrednost je izjema, zato jo je potrebno presojati ozko in v upoštevanju vseh okoliščin, predlagamo, da se posvetujete z odvetnikom glede teh vseh okoliščin. Neizvajanje obiskov je namreč sicer lahko razlog za razdedinjenje (ne dedno nevrednost), bi pa bilo potrebno upoštevati vse okoliščine, predvsem kadar je za to morebiti obstajal kak tehtni razlog.

Hčerka zapustnica je zapustnika vedno »žicala« za denar, ker je bila vedno brez, ker je kupovala čevlje, jo lahko razglasimo za dedno nevredno?

Zapravljivost bi lahko bil razlog za razdedinjenje, vendar pa je potrebno upoštevati tudi morebitni odnos med zapustnikom in dedičem, zaradi česar je tu težje dati enostavne enoznačne odgovore. Predlagam, da se s konkretnim primerom posvetujete z odvetnikom.

Dedič je skril kasneje narejeno oporoko, ker je želel, da obvelja prejšnja, kaj je s tem?

Skrivanje oporoke je lahko razlog za dedno nevrednost, ker gre za izrecni zakonsko navedeni razlog, so dobri razlogi za sklepanje, da bi lahko takšno ravnanje imelo za posledico dedno nevrednost, vsekakor pa se je potrebno o tem prepričati oziroma imeti tudi dovolj dokazov.

Sin je mamo prisilil v to, da je napisala oporoko pred tremi leti, vsi smo to vedeli, ali je dedno nevreden?

Prisiljenje pisanja oporoke je sicer razlog za dedno nevrednost, vendar pa je potrebno upoštevati tudi morebitne druge okoliščine in časovno komponento. Pogosto se dediči obtožujejo, da je nekdo nekoga prisilil, pred leti, vendar je tu pomislek, zakaj zapustnik, ker je očitno imel dovolj časa, ni preklical te oporoke in ali je bil res prisiljen in ali je bila oporoka res sploh veljavna.

Hčerka je očeta poslala v izvršbo zaradi preživnine, zaradi česar so mu zarubili avto in dali hipoteko na hišo, v kateri živi, ali jo lahko zaradi tega razdedini?

Menimo, da glede na opisano situacijo, razlogov ni. Bistvo razdedinjenja in dedne nevrednosti je namreč dejanje, ki je moralno zavržno. V konkretnem primeru pa se zdi, da gre za moralno zavržno dejanje neplačevanje preživnine, zaradi česar je v to razmerje poseglo sodišče. Tako razlogov za razdedinjenje oziroma dedno nevrednost ne vidimo, prej obratno, bi sodišče lahko morebitne poskuse izključitve takšne dedinje presojalo tudi v luči tega konfliktnega odnosa in viseče izvršbe zaradi preživnine kot posebne oblike terjatve.

Glej tudi:

Opozorilo:

Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.

Nazaj na seznam