Pisna oporoka pred pričami

Pisna oporoka pred pričami je oblika urejanja dedovanja. Vsak polnoleten državljan, ki mu ni popolnoma odvzeta poslovna sposobnost (bil postavljen pod skrbništvo) lahko poskrbi za gladko dedovanje - naredi oporoko, če se le zna podpisati. S tem ureja svojo željo glede dedovanja, kar je njegova temeljna osebnostna pravica.

Posledično pravo dopušča, da veljavno pisno oporoko pred pričami sklene že tudi mladoletnik ob določenih pogojih. Pisna oporoka pred pričami je oporoka, ki je skladno s pravili o dedovanju veljavno sestavljena tako, da jo oporočitelj (posameznik, ki piše oporoko) bodisi sam spiše, bodisi je ta natisnjena ali pripravljena vnaprej in se nanjo tudi sam podpiše. Šele nato jo zakon o dedovanju šteje za veljavno.

Dodatni pogoj pa je (če je spisana in jo zapustnik/oporočitelj ni lastnoročno spisal sam - za to veljajo skladno z zakonom o dedovanju druga pravila), da se na oporoki podpišeta tudi dve polnoletni priči. Potrebno je torej, da je pisna, da je podpisana s strani oporočitelja in dveh polnoletnih prič. Veljavnost oporoke ni omejena. Glede dveh polnoletnih prič je potrebno omeniti nekaj podrobnosti. Prva je ta, da je priča polnoletna, lahko je sicer z oporočiteljem v (daljnjem) sorodu, vendar ne sme z oporoko niti ničesar dobiti, niti ne sme biti nujni dedič.

V kolikor bi namreč priča kaj dobila s samo oporoko, ji pravo glede dedovanja (Zakon o dedovanju) odreka sposobnost biti priča. Priča načeloma potrjuje zgolj podpis na pisni oporoki, zatorej priči ni potrebno vedeti kaj točno v oporoki piše. Oporočitelj tako lahko pred dvema polnoletnima pričama izreče, da je podpisal to pisno oporoko in tekst oporoke zakrije. Priče pa se podpišeta na tistem delu oporoke, ki ni zakrit.

Zaradi lažjega dokazovanja v postopku dedovanja, je smiselno navesti rojstne podatke prič in pa stalni naslov, kar bo olajšalo morebitno vabljenje na razprave za dedovanje (zapuščinske razprace), če se bo pojavil dvom glede oporoke. Priče ne potrebujejo oporočitelja poznati, lahko so naključne, zato je še toliko bolj pomembno, da so podatki o pričah točni in popolni.

Starejšo oporoko se lahko vsak čas nadomesti z novo oporoko. Smotrno pa je navesti v novejši, da stara ne velja več. Posledično je smiselno, da se ob oporoki pripiše datum, kraj in čas sestave oporoke. Oporoko se lahko hrani doma, lahko pa se jo da v hrambo sodišču, odvetniku ali notarju. Odvetnik za dedovanje bo poskrbel za hrambo oporoke, kot tudi vpis v centralni register oporok. Podobno bodo storila tudi sodišča, notarji. V centralni register oporok namreč sodišča vpogledajo preden razpišejo zapuščinsko obravnavo - narok za obravnavo postopka dedovanja po pokojnem zapustniku.

Hramba je smiselna zaradi tega, da se oporoka ne izgubi in da je zabeleženo, da je oporoka sestavljena. V centralni register oporok se vpišejo podatki o oporočitelju (sestavljalcu oporoke), predlagatelju vpisa (odvetnik, notar, sodišče) ter datum sestave oporoke. Nikakor pa se v register ne vpiše, komu je oporočitelj kaj namenil, saj to ostane varno zapisano in shranjeno pri tistem, ki oporoko hrani. Le oporočitelj in zapuščinsko sodišče (t.j. sodišče pristojno za urejanje postopka dedovanja) lahko zahtevata predložitev oporoke.

O oporoki torej v primeru hrambe ni potrebno razlagati nikomur, v primeru, da hrambe ni, pa se pojavlja dvom o tem, kako bo sodišče dobilo informacijo, da oporoka obstaja. V dvomu, se o veljavnosti oporoke in morebitnih pogojih in posledicah pisne oporoke pred pričami pozanimajte predhodno pri odvetniku za dedovanje.

Glej tudi:

Opozorilo:

Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.

Nazaj na seznam