Vsak dedič še ni nujni dedič in s tem še ne upravičen do nujnega dednega deleža. Dediči so povezani z dedovanjem, kar pomeni univerzalno pravno nasledstvo zapustnikovih pravic in obveznosti na dediče kot pridobitelje oziroma vstopnike v te pravice in dolžnosti. Dedič je torej vstopil v "čevlje" zapustnika.
Dedno pravo pozna zakonito dedovanje in oporočno (testamentno) dedovanje. Zakonito deodovanje nastopi v primeru, da zapustnik ni naredil oporoke ali testamenta. Oporočno dedovanje pa nastopi v primeru, ko je zapustnik naredil pisno, ustno, sodno, odvetniško, notarsko, mednarodno ali kakšno drugo oporoko. Veljavna oporoka torej prepreči zakonito dedovanje.
To, da oporoka prepreči zakonito dedovanje, oziroma, da zapustnik sam določi naslednika njegovega premoženja, pa ni brez zakonskih omejitev. Tako Zakon o dedovanju omejuje zapustnika v delu, kjer bi zakoniti dediči želeli nujni dedni delež. Nujni dedni delež je torej dednopravni institut, ki omeji oporočno voljo zapustnika, v kolikor jo le ta ne spoštuje v oporoki.
Za takšno pravico do nujnega dednega deleža pridejo v poštev le ožji potomci, torej tisti v ožjem dednem redu. Dedni redi se delijo glede na skupnega prednika oz. po parentelah. Dedni red, ki je bolj oddaljen od zapustnika do nujnega dednega deleža ni upravičen, posledično dediči tistega dednega reda te pravice ne morejo uveljavljati kot nujni dedič.
Prav tako ta nujni delež ni enak (zakonitemu) deležu, ki bi ga dedič dobil, če bi šlo za zakonito dedovanje, ampak gre zgolj za polovico takšnega dednega deleža. Ob tem pa je potrebno vračunati in upoštevati tudi druge predhodne naklonitve (darila) že za časa smrti zapustnika oz. naklonitve v oporoki. Govora je o vračunu v dedni delež zaradi izračuna nujnega dednega deleža.
Takšen izračun vštevanja daril in nujnega dednega deleža gre lahko v škodo ali v dobro nujnega dediča. Izjema od nujnega dednega deleža in instituta nujnega dediča, je le v primeru dedne nevrednosti.
Lahko na podlagi izračunov pride tudi do sitaucije, da morajo drugi dediči ali potomci vrniti nujnemu dediču del darila, ki so ga prejeli pred uvedbo dedovanja. Odvetnik za dedovanje bo vse to za vas preveril in vam podal presojo uspešnosti in utemeljenosti vaše pravice do nujnega dednega deleža oz. tega, da postanete nujni dedič.
Glej tudi:
- Blog članki o dedovanju, dednih dogovorih in zapuščini
- Dedovanje, zapuščine, oporoke, izročilne pogodbe in dosmrtno preživljanje
- Dodatno: Dedovanje - Zapuščina in zapuščinski postopek
- Dodatno: Dedovanje - Pogodba o preužitki in darilna pogodba
- Dodatno: Dedovanje - Uveljavljanje nujnega dednega deleža
- Dodatno: Dedovanje - Izpodbijanje oporoke in dedna nevrednost
- Dodatno: Dedovanje - Ločitev in izločitev zapuščine
- Dodatno: Dedovanje - Zdravstvena oporoka in zdravstveno pooblastilo
- Dodatno: Dedovanje - Sklep o dedovanju
- Dodatno: Dedovanje - Smrtovnica in oklic dedičem
- Dodatno: Dedovanje - Fundacija-ustanova
- Dednopravne pogodbe - izročilna, preužitek, dosmrtno preživljanje, darilo za primer smrti
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.