Pregled najnovejše sodne prakse – Dedna nevrednost zaradi opustitev pomoči v nuji

Dedna nevrednost in razdedinjenje se zdita podobna, vendar je že na prvi pogled jasno, da so pogoji za dedno nevrednost ožji in strožji. V tej luči je razsojalo tudi Vrhovno sodišče RS (v zadevi VSRS Sodba II Ips 75/2020 z dne 16.02.2022) o vprašanju, ali so izpolnjeni pogoji za dedno nevrednost v primeru, ko zapustnici hčerka ni nudila pomoči, ko je bila pomoči potrebna in je potrebovala stanovanje in pomoč. Odločitev da ne gre za dedno nevrednost je morebiti na prvi pogled kar presenetljiva.

Sodišče namreč razlaga pogoj tako, da bi moral biti »bil zapustnik realno ogrožen zaradi dedičeve brezbrižne ali celo sovražne pasivnosti.«.

Medtem ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na dva dodatna dejanska razloga, ju je že višje sodišče izvrglo kot neprimerne za presojo dedne nevrednosti. Zadnja presoja se je tako vila le o tem, ali je hči opustila pomoč mami v času nuje. In presoja je bila, da ne. Namreč s tem, ko hči ni ponudila pomoči, je pa zapustnica pomoč dobila od svoje sestre, je Vrhovno sodišče presodilo, da gre morebiti za moralno zavržno dejanje, ni pa slednje izpolnilo standardov in pogojev, ki jih zakon določa za dedno nevrednost. Zapustnica pa hčere ni razdedinila, zato te presoje, ali bi bili izpolnjeni ti pogoji, ni bilo. Se pa zdi iz same obrazložitve, da bi slednja (ker so pogoji razdedinjenja malce širši in blažji) bila utemeljena.

Tega pa konkretno ne izhaja iz tistega primera. Posledično sodišče zaključi, da bi zapustnica lahko hči razdedinila (saj so pogoji tam ohlapnejši), strogih pogojev za razdedinjenje po zakonu pa ta primer ni izpolnil. Za zapustnico je bilo namreč poskrbljeno, hči pa tudi ni mogla takoj nuditi pomoči iz razloga na svoji strani.

Primer je zanimiv, ker sta prvo in drugostopenjsko sodišče odločili, da so izpolnjeni pogoji za razdedinjenje, šele Vrhovno sodišče je v postopku revizije odločilo drugače. Poleg tega pa je zanimivo tudi, da je trajalo cca 6 let od smrti zapustnice do odločitve Vrhovnega sodišča RS, ni pa podatka, kdaj se je tožba začela, vendar glede na podatek, da se je vse dogajalo v Ljubljani, je verjetno, da je bil postopek sprožen okrog dobrih 4 let pred odločitvijo Vrhovnega.

Vrhovno sodišče pa je v odločbi tudi jasno pojasnilo, da je primerjava med Razdedinjenjem in Dedno nevrednostjo zanimiva primerjava, ker ne gre za identične pravne institute.

Dedna nevrednost nastane ob strogih zakonskih pogojev že na podlagi zakona. Pogoji so strogo določeni, konkretni, bolj jasni. Dedna nevrednost posledično jemlje tudi pravico do nujnega dednega deleža.

Razdedinjenje nastane na podlagi izjave volje – običajno v oporoki, pogoji so širši, navedeni tudi primeroma, dopuščeno je torej deloma tudi širjenje na druge moralne zavrženosti proti zapustniku ali zapuščini.

Sklepno je ugotoviti, da gre tako pri dedni nevrednosti kakor razdedinjenju za izjemo od dedovanja, ki naj se (izjeme) vedno tolmačijo strogo ozko. V dvomu se torej pred začetkom postopka posvetujte pri odvetniku ali celo zaprosite za drugo ali tretje mnenje.

Glej tudi:

Morebiti pa si oglejte tudi prispevek na RTVSLO v oddaji Dobro Jutro o razdedinjenju:

Opozorilo:

Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.

Pokličite na 031 823 834, pošljite email info@op.si ali uporabite naš Obrazec za kontaktiranje Odvetniške pisarne in se dogovorite za termin za prvo odvetniško pravno pomoč in nasvet.

Nazaj na seznam