Motenje posesti - varstvo

Posest nad nepremičnino oziroma dejanska oblast (fizična in psihična) je pravno varovana dobrina, skladno z Stvarnpravnim zakonikom. Stvarnopravni zakonik torej varuje mirno posest. Motenje posesti je torej prepovedano. Varstvo mirnega izvajanja posesti sicer nima nobene veze s pravico do posesti (lastnina, najem, ipd). Postopek glede motenja posesti torej ni vezan na postopek glede varovanja lastninske ali druge pravice.

Postopek motenja posesti navadno tudi ni v ničemer vezan na postopke pred Policijo - ta namreč prav za motenje posesti ni pristojna (ne za lastnike, ne za posestnike), razen v kolikor le ti kršijo druge predpise (prekrškovne, kakenske). Policija vas bo napotila na sodišče in odvetnika, saj pravne podlage za ukrepanje v zvezi z motenjem posesti nima.

Posestnik je pravno zavarovan s tožbo zaradi motenja posesti, ki jo lahko vloži zoper tistega, ki mu moti posest, lahko tudi zoper lastnika nepremičnine. Prav lastniki nepremičnine si pogosto zmotno vzamejo več pravic, kot jim gre - lastnik ne sme nasilno spremeniti stanja posesti, saj to zakon prepoveduje, zato ima posestnik možnost do zahtevka-tožbe za motenje posesti. Tožbo zaradi motenja posesti vloži odvetnik za nepremičnine zoper tistega, ki moti posest neposredno ali posredno - odvisno od okoliščin posameznega motenja posesti. Motenje posesti je torej potrebno preprečiti (sanirati) s tožbo, ki bo motilca posesti obsodila zaradi motenja posesti in mu nadalje prepovedala nadaljnjo motenje posesti.

Sistem ureditve motenja posesti, ki se zdi lastnikom na prvi pogled "skregan z logiko" je osnovan na že rimski ureditvi, da naj spore med posestniki, lastniki, osebami, rešuje sodišče in nikakor ne "ulica". V kolikor bi dopuščali neomejeno lastniško samovoljo, bi hitro prišlo do vprašanja kdo je bolj predrzen, agresiven, ima močnejše prijatelje, ipd. To pravo želi in mora preprečiti, da se uveljavi pravna država in sodno varstvo pravic.

Posest je pravno dejstvo, torej ni vezano na pravico ampak na dejstvo obvladovanja določene nepremičnine. Motenje posesti je torej poseg v pravno zavarovano dejstvo (oblast nad nepremičnino) V zvezi z obvladovanjem se lahko tudi način tega obvladovanja spremeni - tudi to štejemo za spremembo posesti in s tem motenja posesti. Kot tipičen primer spremembe posesti je lahko primer, ko eden od solastnikov že dlje časa živi v stavbi, pa se želi drugi (mimo volje ali zoper voljo) preseliti v stavbo. Tudi to je motenje posesti, četudi ima solastnik pravico do lastnine, pa nima pravice samovoljno spremeniti način izvrševanja posesti - torej motiti posest.

V okviru motenja posesti lahko pride do hujših motenj (npr. izklop elektrike, vode, zamenjava ključavnice), v katerih skušamo pridobiti tudi začasno odredbo za zavarovanje posesti in s tem pravno varnost pred motilnim ravnanjem. Pogosto odvetnik za nepremičnine sreča primer, ko skuša najemodajalec z motenjem posesti pregnati najemnika, bodisi z odklopom elektrike in vode, kar predstavlja hudo motenje posesti, ki se lahko sprevrže tudi v odškodninsko tožbo zaradi motenja posesti, morebiti lahko tudi v kak kazenski postopek zaradi motenja posesti ali samovoljnosti.

Posestnik mora izvajati mirno posest, torej brez sile, grožnje ali prevare, kar pa je izjema in se tolmači le izjemno ozko. Prav tako ne more zahtevati varstva zaradi motenja posesti tisti, ki je prvi motil posest. Vsakdo, ki ne izvaja posesti s silo, grožnjo ali prevaro ima zakonsko pravico do mirne posesti, ne glede na pravico do posesti (t.j. najema, lastnine, ipd), kar pogosto predstavlja težavo v razumevanju s strani pravnih laikov. Samo sodišče lahko dovoli spremembo posestnega stanja, zato zoper akte sodišča in države (ko izvaja oblastne pravice) načeloma ni mogoče naperiti posestnega varstva. Varstvo motene posesti je podano torej hitro, zaradi česar je potrebno tudi hitro odreagirati na motenje posesti. Posestni spori se torej (v primerjavi z spori glede vznemiranja lastninske pravice) rešujejo prednostno - posestni spor bo torej hitreje rešen kot spor glede izpraznitve.

Za motenje posesti je dan izredno kratek rok, zaradi česar se v primeru motenj posesti nemudoma oglasite pri odvetniku za nepremičnine. Spori v zvezi z motenjem posesti se po sodnem redu rešujejo prednostno, zaradi občutljive in pereče narave teh sporov. Seveda pa so motenja posesti lahko hujše ali lažje oblike, vsekakor pa je prva prava informacija s strani odvetnika za nepremičnine tista bistvena za presojo uveljavljanja posestnega varstva pred motilcem in njegovim motilnim ravnanjem.

Odvetnik za nepremičnine bo svetoval glede motenja posesti, glede načina uveljavitve pravnega varstva in njegovih možnosti in poteka sodnega postopka zaradi varstva motenja posesti.

Opozorilo:

Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.

Pokličite na 031 823 834, pošljite email info@op.si ali uporabite naš Obrazec za kontaktiranje Odvetniške pisarne in se dogovorite za termin za prvo odvetniško pravno pomoč in nasvet.

Več info tudi na: