Služnostna pravica hoje in vožnje

Uvod

Služnosti hoje in vožnje ureja stvarno - nepremičninsko pravo kot vse druge pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo. Pravice do hoje in vožnje po določenem (služečemu) zemljišču se lahko določijo oz. ustanovijo/vpišejo na različne načine. Lahko se na primer ustanovijo s sporazumom med strankami (lastniki), pridobijo s priposestvovanjem, na podlagi upravne odločbe ali s sodno odločbo.

Osnovni pojmi glede služnostne pravice hoje in vožnje

Začnimo z osnovami. Služnost hoje in vožnje je pravica. Gre za stvarno pravico na tuji stvari. Gre za eno izmed oblik stvarnih pravic poti, ki omogoča hojo ali vožnjo po (služečem) zemljišču last druge osebe. Najpogosteje se uporablja kot dostopna točka stavbnega (gospodujočega) zemljišča do javne ceste. Predstavljajte si jo kot dovozno pot - dovozna pot vam omogoča uporabo vozila na tujem (služečem) zemljišču do vašega zemljišča (gospodujočega zemljišča).

Pri nakupu nepremičnine, zlasti na podeželju oz. izven mesta ali strnjenega naselja, kjer hiše niso zgrajene druga ob drugi, je lahko zelo uporaben za ljudi, ki živijo na eni strani ceste in nimajo neposrednega dostopa iz svoje hiše neposredno na omenjeno cesto. To je mogoče doseči z ustanovitvijo služnosti hoje in vožnje z medsebojnim dogovorom obeh strani (želite dostop do svojega zemljišča, vendar ne želite, da avtomobili trejih vozijo mimo vaše hiše).

Kako se vpiše oz. ustanovi služnost? Kdo določi obseg, potek, pogostost služnosti?

Služnost sicer formalno ni stvarno breme, ker pravniki pod enim in drugim razumejo različne stvari. Služnost je namreč predvsem v opustitvi oz. dopustitvi (pasivi) lastnika služečega zemljišča, medtem ko je stvarno breme lahko tudi oz. predvsem v storitvi (aktivi) lastnika služečega zemljišča.

Stvarne pravice (služnosti poti in vožnje, kakor tudi stvarna bremena) se sicer vpišejo (pogovorno tudi registrirajo) oz. ustanovijo na enak način kot druge stvarne pravice (izjema le mogoče le glede lastninske ali stavbne pravice - zaradi davkov). Stvarne pravice se sicer vse redoma morajo vpisati v zemljiško knjigo, da dobijo svoj polni (publicitetni) učinek, torej da se šteje, da jih poznajo vsi.

Ker stvarne pravice omejujejo siceršnja neomejena upravičenja iz lastninske pravice, pravo predpisuje posebne oblike in postopke za nastanek stvarnih pravic in s tem tudi služnosti poti in vožnje.

Vpis se opravi na podlagi ustrezne listine (temelja), ki je lahko pogodba, lahko upravna odločba, lahko sodna odločba (sodba). Stvarna pravica (tudi nepremičninska pravica) je pravno razmerje med dvema strankama, v katerem ima ena stranka (lastnik) pravico uporabljati ali razpolagati s predmetom, druga stranka (uporabnik) pa ima v zvezi s tem določene pravice.

Kako preneha služnost?

Če želi lastnik zemljišča to zemljišče uporabljati na drugačen način, mora v določenih primerih pridobiti tudi dovoljenje imetnika služnosti. Če tega dovoljenja ne dobi, si mora po zakonu prizadevati za odpravo služnosti.

Služnosti lahko prenehajo na enak način, kot se jih ustanovi. Dodatni razlog pa je pridobitev lastninske pravice na zemljišču, kjer ima nekdo služnostl. Na svoji stvari namreč ne moreš imeti več pravic kot je lastnik, vsaj pravnoformalno ne.

Služnost torej lahko preneha sporazumno (na podlagi izbrisne pobotnice), upravno (na podlagi upravne odločbe o odpravi upravne služnosti) ali sodne odločbe (na podlagi sodne odločbe - sodbe).

Potrebnost služnosti - Kaj, če služnosti ni več potrebna oz. uporabna?

Služnost mora biti potrebna za upravičenca. To pomeni, da jo izrablja (četudi v bolj ali manj pogostejši obliki, vsebini, frekventnosti). Če se ne bi več uporabljala ali pa bi postala popolnoma neuporabna, bi se jo lahko ukinilo, v primeru spora tudi sodno.

Kaj, če ima upravičenec drug dostop?

Če ima služnosti upravičenec (tudi) drug dostop, to ne vpliva na veljavnost služnosti. To je razlika z nujno potjo, ki je ustanovljena ravno zato, ker drugega dostopa ni. Služnostna pravica pa s tem, ko upravičenec pridobi nov dostop, ne preneha, razen če jo nekaj časa ne uporablja in so zato stekli z zakonom določeni pogoji.

Kdo je dolžan vzdrževati služnost?

Upravičenec je dolžan prispevati k služnosti, torej z denarjem ali materialom ali delom. Če je tako določeno, pa jo tudi sam vzdrževati, lastnik pa je dolžan omenjeno trpeti in dopustiti.

Služnost se tako kot ostale služnosti, izvršujejo in vzdržujejo glede na namen, vsebino, pogostost izrabe in krajevno običajne načine oz. šege

Povzetek

Pogosto slišite, da služnosti hoje in vožnje ureja nepremičninsko oz. stvarno pravo. To pomeni, da morajo izpolnjevati pogoje iz Stvanopravnega zakonika, Obligacijskega zakonika in pogosto tudi Zakona o zemljiški knjigi. Nekatere starejše še vpisane služnosti so bile vpisane še na podlagi ZTLR (Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih) ali ODZ/BGB.

Služnosti se ustanovijo sporazumno, ali na podlagi odločbe upravnega organa (služnost v javno korist) ali sodbe (na podlagi tožbe, predloga). Na podoben način se tudi ukinejo, čeprav so razlogi drugačni kot za ustanovitev.

Upravičenec služnosti mora služnost izvrševati obzirno, k vzdrževanju prispevati ali če je tako dogovorjeno, jo sam vzdrževati. vzdrževati sam ali zagotoviti, da to v njegovem imenu počne nekdo drug. Oseba, ki jo vzdržuje, mora poskrbeti, da je ves čas v stanju, ki omogoča njeno izvrševanje.

Opozorilo:

Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.Pokličite na 031 823 834, pošljite email info@op.si ali uporabite naš Obrazec za kontaktiranje Odvetniške pisarne in se dogovorite za termin za prvo odvetniško pravno pomoč in nasvet.

Več info tudi na:

Nazaj na seznam