Odvzem poslovne sposobnosti
Odvzem poslovne sposobnosti (pogovorno tudi odvzem opravilne sposobnosti) je postopek, ki se vodi pred sodiščem, da bi se zavarovalo interese posameznika, ki ima motnje v razumevanju in volji.
Pristojnost odločanja
O predlogu za odvzem poslovne sposobnosti (oziroma tudi v primeru, ko se postopek odvzema poslovne sposobnosti) vodi postopek sodišče.
Le sodišče (ne pa tudi center za socialno delo) lahko namreč omeji poslovno sposobnost posameznika bodisi delno, bodisi v celoti. Ker gre pri poslovni sposobnosti za ustavno pravico posameznika in je svobodna volja temeljna človekova pravica, lahko te pravice omeji zgolj in le sodišče.
Center za socialno delo torej za odločanje o odvzemu poslovne sposobnosti ni upravičen v nobenem primeru.
Pogoji za odvzem - pravnorelevatne okoliščine odvzema poslovne sposobnosti
Pogoj za odvzem poslovne sposobnosti je nastop enega izmed zakonsko opisanih okoliščin, ki omejujejo ali onemogočajo oblikovanje racionalne volje posameznika.
Zakon o nepravdnem postopku te okoliščine sicer navaja le primeroma in sicer kot duševno bolezen, duševno zaostalost, odvisnost od alkohola/mamil ali druge okoliščine, ki tako vplivajo na psihofizične sposobnosti posameznika, da le ta ne more več racionalno skrbeti zase in za svoje premoženjske interese.
Začetek postopka
Redoma se postopek za odvzem poslovne sposobnosti začne na podlagi predloga upravičenega predlagatelja.
Izjemoma pa lahko začne postopek tudi sodišče, če samo zazna okoliščine, ki vzbujajo sum, da je posameznik še sposoben racionalno presoditi posledice svojih dejanj. Med postopki, v katerih se začne postopek odvzema poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti (torej po zaznavi sodišča) so predvsem postopki odvzema poslovne sposobnosti zaradi kverulantstva (t.j. nekritičnega vlaganja pravnih sredstev, tožb, pritožb, predlogov), ki imajo za posledico večje število neuspešnih pravnih sredstev in posledično večje število naloženih stroškov zaradi neuspeha. Varovana dobrina ni torej sodno varstvo "per se", ampak premoženje posameznika, ki je zaradi stroškov postopka ogroženo.
Redoma se v praksi predlog za odvzem poslovne sposobnosti začne po upravičenem predlagatelju. Predlagatelj je bodisi center za socialno delo, bodisi zakonec, svojci, državno tožilstvo (zakon sicer omenja javnega tožilca).
Ker je potrebno za uspešno sproveden postopek založiti predujem za sodnega izvedenca, so običajno predlagatelji svojci, ki poskušajo poskrbeti za racionalno porabo premoženja.
Stroški postopka odvzema poslovne sposobnosti
Zakon o nepravdnem postopku jasno določa, da stroške nosi vsaka stranka zase.
Čeprav zakon določa tudi izjemo od tega pravila in sicer skupne oz. potrebne stroške, pa je v praksi tako, da tudi stroške izvedenca psihiatrične stroke (ki naj bi ocenil psihofizično sposobnost posameznika) nosi v celoti predlagatelj, tako v smislu predujma, kakor v smislu končne odločitve o stroških.
Delni ali polni odvzem poslovne sposobnosti
Čeprav je mogoče, da bi predlagatelj že sam ocenil ali je potrebno posamezniko delno ali v celoti odvzeti poslovno sposobnost, pa je pogosto tako, da se predlaga odvzem v celoti in se šele na podlagi mnenja psihiatra-izvedenca ugotovi, ali je mogoče odvzem izvršiti tudi delno in če da v kakšni sferi.
Pogosti so delni odvzemi poslovne sposobnosti na premoženjskem področju. Takšni posamezniki lahko volijo, so voljeni, odločajo o svojem življenju, vendar ne o premoženjskih poslih. Najbolj pogosti razlogi za delni odvzem poslovne sposobnosti na premoženjskem področju so kronična zapravljivost, hazarderstvo (t.j. odvisnost od iger na srečo), občasno tudi demenca (običajno povezani z večkratnimi dvigi z bankomatov, ki se jih posameznik ne spomne), lahko tudi druge psihične motnje, ki posameznika po nepotrebnem izpostavljajo različnim skušnjavam, goljufijam, prevaram, ipd.
Odvzem poslovne sposobnosti zaradi odvisnosti
V kolikor bi sodišče presodilo, da je odvzem poslovne sposobnosti potrebe, posameznnik pa se zaveže, da bo zaradi svoje odvisnosti poiskal strokovno pomoč, je mogoče odločanje tudi odložiti za največ eno leto.
V kolikor bi se v tem času zaradi zdravljenja psihofizične sposobnosti posameznika bistveno izboljšale bi se lahko postopek odvzema poslovne sposobnosti tudi ustavil.
Glej tudi:
Družinsko pravo in družinska razmerja
Skrbništvo in stiki z otroci
Ločitev - razveza zakonske zveze
Preživnina - družinsko pravo
Izvršba - preživnina
Delitev skupne lastnine - premoženja