V primeru, da obstaja obveznost cepiti na podlagi zakona in posamezniku nastane škoda, je upravičen tudi do ustrezne odškodnine. Vendar pa omenjeno ne velja neomejeno, saj Zakon o nalezljivih boleznih v členih 53.a in nadaljnjih določa določene kriterije in pogoje.
Tako ni vsaka škoda pravno priznana, ampak gre samo za škodo na zdravju, ki ima za posledico resne in trajnejše zmanjšanje življenskih funkcij ali smrt.
Zakon sicer še določa, da je omenjeni sistem predviden zgolj za primer, da je škoda na zdravju posledica pravilnega cepljenja s kvalitetnim cepivom. V kolikor je namreč težava v neustreznem ravnanju zdravstvenega osebja in/ali kvalitete cepiva, je odgovornost na zdravstveni instituciji in/ali proizvajalcu cepiva.
Glede na višji nivo nastanka škode in glede na pogoje, se bo torej v dvomu postavilo vprašanje, ali se v izogib izogibanju odgovornosti ne bo smiselneje tožiti vse tri deležnike.
Seveda pa se del omenjenega pravnega mozaika lahko izkristalizira že v predsodnem postopku, če ministstvo pripravi ustrezen odgovor in ustrezno razišče vse potrebne okoliščine v okviru izvensodnega postopka.
Izplačanih odškodnin po javno znanih podatkih ni veliko. Razlog je ravno v tem, da mora biti škoda na zdravju v resnejši in trajnejši obliki zmanjšanja življenskih funkcij. Gre namreč za objektivno (nekrivdno) jamčevanje države, zato je ta, v zameno za obveznost cepljenja predvidela jamčevanje za škodo le za najhujše primere. Se pa postavlja vprašanje, če je takšen višji nivo tudi ustavno skladen, saj po znanih in razpoložljivih podatkih zakon v tem delu ni bil še ustavno presojan.
Ob tem velja izpostaviti izvleček sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi Sodba II Ips 1253/2008, kjer zapišejo:
- Nobeno cepivo ni povsem varno in popolnoma učinkovito. Vsako cepljenje predstavlja poleg velikih koristi tudi določeno tveganje. Cepljenje je zato takšna dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Revizijsko sodišče zato pritrjuje presoji nižjih sodišč, da je odgovornost prve toženke (op.a. Države) objektivna.
Vsekakor se pred podajo vloge za odškodnino zaradi obveznega cepljenja posvetujte z odvetnikom.
Glej tudi - Blog članki o ustavnih pravicah, temeljnih svoboščinah in državni ureditvi
Glej tudi - Blog članki o odškodninah;
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.