Trpinčenje ali mobing predstavlja bolj ali manj sistematično (usmerjeno) dejanje, ki ima za posledico lahko hude psihološke, psihosomatske in tudi fizične posledice na zdravje delavca.
Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je prepovedano, delodajalec ga je dolžan identificirati (odkrivati), preprečevati vzroka za nastanek, kaznovati takšna ravnanja in nasploh preprečevati posledice mobinga oziroma trpinčenja.
Občasno oziroma pogosto so delodajalci zavedno ali nezavedno nevedni, da se mobing izvaja, ali pa jim je preprosto vseeno. Stanje duha v smislu "naj se fantje/punce sami zmenijo", ima ne samo posledice na zdravju zaposlenih, ampak tudi na pozitivno delovno vzdušje (klimo) v podjetju. Takšno podjetje dolgoročno in kratkoročno ne more biti uspešno, saj je le vprašanje časa, kdaj bodo začeli pešati poslovni uspehi, se začeli menjati delavci.
Tako je že med iskalci pogosto znak za skrb venomer nov oglas za isto delovno mesto. Delodajalec je tu pristojen in dolžan odkriti vzrok in ga odpraviti.
Ne glede na omenjeno, pa se podjetje v primeru mobinga oziroma trpinčenja odpira tudi tveganje oziroma vprašanje, da mora delodajalec delavcu plačati tudi odškodnino.
Odškodnina zaradi mobinga je odvisna sicer od številnih kriterijev, zagotovo pa so med bistvenimi trajanje (čas) izvajanja mobinga, intenziteta oziroma način izvajanja mobinga ter posledice takšnega izvajanja mobinga.
Oblike mobinga so lahko sicer izrazito aktivne ali pa pasivne. Med aktivnimi je običajno kakšno zmerjanje, javno oštevanje, kričanje, ipd. Med pasivnimi pa od opravljanja (sprožanje neutemeljenih govoric), pa vse do popolne preprečitve dela. Prav slednje - ko delavec mora hoditi na delo, vendar mu je preprečeno opravljanje dela se včasih zdi "banalno", a že kratkotrajna preprečitev dela (bodisi zaradi prepovedi, bodisi zaradi "posebnih" zahtev po odobritvi vsakega dejanja s strani nadrejenega) lahko hitro povzroči socialno izoliranost in vprašanja o smislu vztrajanja na delovnem mestu.
Ne glede na omenjeno, pa so posledice za delavca v vsakem primeru hude (nespečnost, preganjavica, socialna izoliranost na delovnem mestu, depresija, anksioznost, ipd).
Obvestilo delavca delodajalcu, da se nad njim izvaja mobing torej nikakor niso "nepotrebna nadloga", ki jo je mogoče zavrniti z "se bodo že zmenili", ampak prej opozorilni signal pred poslabšanjem (poslovnih) razmer in sprožitvijo postopkov za plačilo odškodnine, za izredno (redno/izredno) odpovedjo, inšpekcijskimi postopki. Ob tem izkušnje kažejo, da je redko le "en moteči faktor", ki se pritožuje nad mobingom, prej obratno, izvajalec mobinga (in njegovi "pomočniki") ob takšnem uspehu (da izrinejo delavca - sodelavca) iz podjetja dobijo dodaten zagon, delodajalec pa v zahvalo za ne-preprečitev strupeno delovno vzdušje in tveganje, da podjetje propade.
Glej tudi - Blog članki o odškodninah;
Glej tudi - Blog članki o delovnem pravu, delovnih razmerjih, mobingu, odpravninah;
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.