Ali je 5 merilcev krvnega pritiska in 3 merilci sladkorja v krvi dovolj, da prepoznamo potrebo staršev, da potrebujejo našo pomoč, naše skrbništvo, čeprav so bili vse naše življenje naši skrbniki (pravni, moralni, čustveni in še kaki)?
Življenska doba se podaljšuje, naše telo se ohranja dlje, zdi pa se, da nam možgani težje sledijo ali pa jih preprosto predolgo zanemarjamo in sčasoma pride tudi »račun«.
V bistvu ne mine mesec, ko ne dobimo klica, ki gre nekako v smeri moja mama/oče pozablja, ima XY aparatov za merjenje tlaka, XY merilcev sladkorja v krvi in XY polic življenjskega zavarovanja, vsak mesec pa ji dvakrat izmerijo nivo bioenergije.
Pravno gledano je odgovor jasen, tak človek potrebuje, da ga delno ali v celoti izločimo iz pravnega prometa, ker škoduje sebi, svojemu premoženju, zdravju in svoji (preostali) prihodnosti.
Ljudem se pogosto postavlja tudi filozofska dilema – do kdaj pustiti nekomu, da je »odrasel« in dela s svojim po svoje in kdaj se naj nekdo vmeša in potem (utemeljeno ali neutemeljeno) posluša očitke o tem, da si želi samo »virbščne« (op.a. dedovanja, zapuščine, premoženja).
Dilema je v bistvu navidezna, ker običajno, ko se svojci obrnejo na nas, je verjetno že vsaj slabo leto prepozno. Nihče ne potrebuje 3 merilcev krvnega tlaka (v bistvu ga še najbolj natančno izmeri osebni zdravnik ali aparat v najbližjem zdravstvenem domu in/ali lekarni), 2 merilcev sladkorja (razen če imate kronično sladkorno bolezen ali vam to izrecno priporoča zdravnik, je merjenje nepotreben strošek, stres in tudi tveganje), še najmanj pa v pokoju potrebuje nekdo življenjsko zavarovanje, saj so običajno njegovi potomci že dela sposobni in ne odvisni od njegove pokojnine.
Če temu dodamo še kak očitek, da »sosedi nagajajo« ali »nekdo prisluškuje«, potem zares ni več dvoma, da je potrebna »intervencija«.
Pogosto posamezniki poskušajo stopiti v stik z osebnim zdravnikom, s centrom za socialno delo ali drugimi. Vendar so potem razočarani, ker se počutijo izdane, da »država ne poskrbi«. Resnici na ljubo država ne more in ne sme (razen izjemoma) kar avtomatsko nekomu vzeti poslovno/opravilno sposobnost, če pa je tak postopek (s strani svojcev) res bil predlagan, pa mora sodišče (ob mnenju izvedenca) presoditi, v kakšni meri je potreben. Pogosto je potreben zgolj delno skrbništvo (odvzem).
Postopku se že nekaj časa reče Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in ne več Odvzem poslovne sposobnosti. Še manj pa odvzem opravilne sposobnosti, ki je še starejši termin. Postopek se začne na predlog svojcev, pred sodiščem, sodišče postavi (na stroške svojcev, kasneje sicer lahko na stroške tistega, ki je bil postavljen pod skrbništvo) izvedenca psihiatrične stroke, ki osebo pregleda, pregleda zdravstveni karton in pripravi mnenje in predlog. Sodišče pa potem o tem predlogu izvedenca in svojcev odloči (lahko tudi zasliši svojce in osebo, ki naj bi se jo postavilo pod skrbništvo).
Postopek običajno traja med 9 in 18 meseci, stroški (predujma) izvedenca so običajno okrog 1200-1800 EUR (od česar običajno sodišče nekaj vrne, če ni toliko dela z mnenjem), odvetniške stroške in takso nosi predlagatelj (svojci). O predlogu odloča Okrajno sodišče po kraju prebivališča osebe, ki naj bi se jo postavilo pod skrbništvo.
Štiri najpogostejša vprašanja o odvzemu poslovne sposobnosti / postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo
- Ali potrebujete odvetnika v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (odvzemu poslovne/opravilne sposobnosti)?
Obvezno zastopanje v Sloveniji ni predpisano. Odvetnika torej ne potrebujete. Je pa običajno praktično težko izvedljivo, da bi sami izvedli vse. Najmanj kar svetujemo je kak posvet za začetek, z vprašanji, ki jih imate ali pa morebiti bi morali imeti?
- Kdo je skrbnik odrasle osebe pod skrbništvom (osebi z odvzeto poslovno/opravilno sposobnostjo)?
Običajno nek svojec. Le izjemoma, če svojcev ni, bi bil Center za socialno delo (CSD). Skrbnik odloča o večini (ne vseh) odločitvah namesto oskrbovanca (osebe, ki je pod skrbništvom) in o tem letno poroča CSD. Je odgovoren za svoja dejanja (odškodninsko, kazensko), za nekatere posle potrebuje posebno odobritev, sam s sabo načeloma ne sme sklepati poslov, ampak mora CSD postaviti t.im. kolizijskega skrbnika.
- Ali je postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo smiseln v mojem primeru, ki ...?
Običajno je, če je nekaj premoženja ali prihodkov. Je pa vsaka situacija različna, zato tudi svetujemo posvet pri odvetniku.
- Kaj, če se z nečim mudi (premestitev v dom, dvig denarja, prodaja nepremičnine)?
Obstaja možnost začasnega skrbnika, vendar je ta običajno v obsegu omejen, prav tako za nepremičnine obstajajo dodatne posebne varovalke in postopki. Vsekakor priporočamo, da si za te postopke vzamete dovolj časa in predhodno posvetujete pri odvetniku.
Glej tudi - Blog članki o skrbništvo za odrasle - postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.
Pokličite na 031 823 834, pošljite email info@op.si ali uporabite naš Obrazec za kontaktiranje Odvetniške pisarne in se dogovorite za termin za prvo odvetniško pravno pomoč in nasvet.