Izterjava dolgov - predlog za izvršbo

Izvršilni postopek se lahko začne le na podlagi ustrezne vloge - torej predloga za izvršbo. V predlogu za izvršbo odvetnik pripravi ustrezno trditveno podlago za začetek izvršilnega postopka, določi izvršilna sredstva in pojasni višino in temelj zneska, ki se izterjuje, skupaj s stroški in zamudnimi obrestmi.

Višina in temelj

Izvršilni predlog mora vsebovati višino zahtevka, ki se izterjuje, tako glavnico, kakor obresti, kakor tudi že nastale stroške in tudi načelno opredelitev bodočih izvršilnih stroškov, ki so v trenutku predloga za izvršbo vsaj približno že znani.

Izvršilna sredstva

Izvršilna sredstva pomeni po Zakonu o izvršbi in zavarovanju načine izterjave zneska, ki se izterjuje. Obsegajo od rubeža, cenitve, prodaje in razdelitve kupnine za nepremičnine, pa vse do rubeža in prenosa v last ali izterjavo terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika. Ker niso vsa izvršilna sredstva enako primerna za vsako izterjavo, so izkušnje in znanje odvetnika za izvršbe tu še kako pomembne.

Trditvena podlaga

Trditvena podlaga je povezana tudi s temeljem in sicer na način, da upnik pojasni, kako je terjatev oz. zahtevek nastal, kakšna je podlaga zahtevka (temelj - izvršilni naslov ali verodostojna listina) ter ali je dolžnik morebiti že kaj plačal, kakor tudi ustrezno opredelitev obresti, stroškov, od kdaj tečejo obresti, ipd.

To je le nekaj malenkosti, ki jih mora vsebovati predlog za izvršbo oziroma mora preučiti odvetnik za izvršbo preden vloži predlog za izvršbo.

Glej tudi:
Gospodarska izvršba in spori glede izterjave
Pogodbe - izpodbijanje in izterjava
Zavarovanje plačil in izvršba
Pogodbe
Izvršba - predlog za izterjavo
Izvršba - preživnina
Izvršba - verodostojna listina in izterjava
Prisilna poravnava
Pritožba - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)
Ustavna pritožba
Ustavnost in zakonitost