Pravica do stikov z otrokom ni ne absolutna pravica, niti ni zanemarljiva pravica. V pravdnih postopkih se zdi eno in drugo marsikdaj malce preveč samoumevno ali "popolnoma jasno".
Pravica do stikov enega starša z otrokom ni enostavna pravica, ampak gre pravzaprav za vzajemno razmerje. Otrok ima pravico do stika s staršem in starš ima pravico do stika otrokom. Kakršnakoli izvajanja ene ali druge strani, da "stikov ne dovoli" ali dopušča mora biti torej ostro presojana in razlog za skrb družinskega sodišča.
Starš, kateremu je otrok zupan v vzgojo in varstvo (skrbništvo) ima sicer precejšnje možnosti vplivanja (in tudi manipuliranja) z otrokom, zato se v izjemnih primerih zgodi, da začne otrok stike odklanjati. Vendar pa takšno (vplivno ali manipulativno) ravnanje na mlajšega otroka, ne more biti brez posledic. Temu pritrjuje tudi sodna praksa, ki nalaga takšnemu (manipulativnemu) staršu tudi odgovornost za škodo - odškodnino zaradi kršitev osebnostnih pravic.
Otrok ima pravico do obeh staršev in oba starša sta to (ne glede na razmere, odnose ali pomisleke/mnenja o drugem) dolžna to spoštovati in spodbujati. Le tako bosta izpolnila namreč svojo moralno, pravno in starševsko dolžnost.
Vendar pa pravica do stikov ni absolutna. Tako lahko CSD in/ali sodišče stike začasno ali trajno tudi omeji, odvzame, ukine, v izjemnih primerih celo odvzame roditeljsko pravico. Takšni primeri so izjemni in jih mora sodišče jemati s pravo mero zadržanosti in ob izpolnitvi pogojev, ki jih zakon nalaga, predvsem in izključno pa, mora biti takšna omejitev ali odvzem v korist otrok (in ne morebiti v korist ali priročnost starša, ki bi rad kaj "izsilil"). Tu je večinoma govora o sumu kaznivih dejanj na škodo otrok, bodisi neposredno (otrok kot žrtev, oškodovanec) ali posredno (otrok kot priča kaznivega dejanja, zaradi česar so nastale hujše posledice).
Ob tem pa kljub temu velja za konec opozoriti, ne kratenje stikov, ne odvzem roditeljske pravice, ne odvzuje starša, da izpolnjuje svoje dolžnosti preživljanja in prispevanja k preživljanju. Preživninska obveznost torej obstaja tudi če je nekomu odvzeta roditeljska pravica, ker se je prekršil zoper otroka - v nasprotnem primeru bi namreč lahko bil otrok kaznovan kar trikrat (s kaznivim dejanjem, z odvzemom stika z enim od staršev in z ogrožanjem njegovega preživljanja in obstoja).
Vsekakor, pa je smiselno pred začetkom postopka, ali ob seznanitvi s postopkom, se posvetovati z odvetnikom, ki ima izkušnje s področja družinskega prava.
Glej tudi - Blog članki o družinskem pravu, razvezah, stikih, vzgoji in varstvu, skrbništvu mladoletnih otrok
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.