Izterjava dolga je lahko malce bolj zapletena, če dolžnik obstoj dolga, datum vrnitve ali dogovor o obrestih zanika. Takrat je potrebno razmisliti ne samo o izterjavi, ampak tudi o možnosti pravdanja.
Odvetnik vam lahko svetuje, ali je glede na okoliščine bolj smiselno poskusiti z izterjavo ali preiti neposredno na postopek s tožbo. Vsaka izmed stateških odločitev ima nekaj slabosti in prednosti, vsekakor pa je smiselno, da se z odvetnikom pogovorite o vseh okoliščinah, ki so vam znane glede vašega primera. Le tako vam bo lahko svetoval, kaj je najbolj smiselno.
Del odločanja so namreč tudi stroški ter čas, potreben za izvedbo dejanj. Del pa tudi vprašanje, kakšne listine so že na voljo in kakšne šele bodo.
Ne glede na odločitev, pa terjatve/dolga kar takoj ni smiselno "odpisati", ampak se je smiselno pred tem vsaj posvetovati o možnostih. Ob tem nekateri na trgu ponujajo tudi "odkup" terjatev oziroma dolgov, čeprav v Sloveniji običajno tega ni, ampak se za bleščečimi reklamami skriva zgolj malce drugačna oblika izterjave, ki običajno stane veliko več od tiste pri odvetniku.
V kolikor torej dolžnik terjatev ne priznava, so možnosti odprte tudi za izterjavo, lahko tudi za tožbo, v določenih primerih tudi za kakšen kazenski pregon. Ne obupujte prezgodaj, najprej pridobite verodostojne informacije od odvetnika z izkušnjami.
Glej tudi - Blog članki o izterjavi, izvršbi in izvršilnih postopkih;
Glej tudi - Blog članki o stečaju in drugih insolvenčnih postopkih, stečaju pravne osebe, osebnem stečaju, odpustu obveznosti;
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.