Neizplačilo plače, regresa ali drugih dodatkov in povračil v zvezi z delom oziroma delovnim razmerjem prinese precej nelagodja. Vzvodov proti delodajalcu ni veliko, najbolj učinkovit ukrep je verjetno tožba na plačilo neizplačane plače, regresa, dodatkov in povračil v zvezi z delom (malice, prevoz, dnevnice, ipd).
V zvezi z omenjenim je zakonodajalec uredil plačilo sodnih taks na poseben način, ki naj bi bil za delavca ugoden.
Medtem ko je običajno sodno takso za vložitev tožbe za plačilo (denar) treba plačati takoj ob vložitvi tožbe in v višini tožbe, pa pri delovnih premoženjskih sporih temu ni tako.
Trenutna ureditev in sodna praksa namreč urejata sistem v zvezi s tožbo na plačilo iz delovnega razmerja na način, da se sodna taksa plača šele na koncu postopka in v višini, kot je bilo ugodeno zahtevku. Posledično sta dve pomembni okoliščini in tveganji v zvezi s sodno takso spremenjeni v korist delavca.
Sodne takse torej vsekakor niso (ekonomska) ovira za vložitev tožbe, je pa v primeru odločitve o poravnavi, spremembi višine zahtevka potrebno (poleg vseh ostalih in davčnih vidikov) upoštevati tudi okoliščino, da bo izdan še plačilni nalog za sodno takso.
Glej tudi - Blog članki o delovnem pravu, delovnih razmerjih, mobingu, odpravninah;
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.