Ustavo sodišče je v eni izmed zadnjih zadev poseglo v ustaljeno prakso ignoriranja položaja oškodovanca v postopku in ga postavilo "na zemljevid" kazenskega postopka.
Številni (tudi odvetniki naše pisarne) so sicer že dlje časa opozarjali kazensko sodišče, da bi moral imeti tudi oškodovanec pravico do pritožbe (v delu glede premoženjskopravnega zahtevka npr.) ali pa mu že takoj biti vročena sodba, ipd. Žal temu redna sodišča niso sledila, sklicujoč se na očitno protiustavno sodno prakso višjih sodišč in vrhovnega sodišča.
V kolikor namreč sodba vpliva na položaj ali pravice (materialne ali procesne) oškodovanca, je očitno (že iz prejšnje sodne prakse Ustavnega sodišča in ustavne pravice do izjave nasploh), da mora le ta imeti nek formalni položaj v postopku in imeti možnost pritožbe. V nasprotnem primeru je namreč prav oškodovanec (pogovorno žrtev) ponovno viktimizirana in zgolj objekt postopka, nima pa (svojih) pravic.
In če se zdi za nekatere z vrst pravosodja odločitev prelomna, se zdi za druge že skorajda prepozna. Ob bok temu sicer, da je tudi na ravni EU začel nastajati pravni okvir za zaščito žrtev.
Ob tem se zdi, da nekatere druge dileme (npr. vprašanje dosojenja obresti premoženjskopravnemu zahtevku) še ostajajo in jih bo moralo spet reševati Ustavno sodišče...
Glej tudi - Blog članki o kazenskem in prekrškovnem pravu;
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.