Ste posodili denar, pa ga niste dobili nazaj? Upate na to, da vam ga bo dolžnik vseeno vrnil, četudi je poteklo že dlje časa? Mogoče je čas, da razmislite o izterjavi...
1) Pisna pogodba je sicer koristna, ni pa nujna.
Veliko ljudi ne terja dolžnikov, ker nima pisne posojilne pogodbe. Vendar pa zakon ne zahteva, da je posojilna pogodba pisna, lahko je tudi ustna. Vendar pa boste morali njeno vsebino in višino posojenega denarja, datum vračila dokazati. To pa seveda lahko dokažete preko prič, preko SMS/E-Mail/Facebook sporočil ali pa v izjemnih primerih tudi posredno.
2) Večkratni pozivi k vračilu dolga običajno niso uspešni.
Pošljete svojemu dolžniku na vsak svoj slabi dan še kak SMS, ker bo mogoče imel slabo vest in vam bo vrnil posojilo? Taktika se obrestuje izjemno redko. Če vam po prvem pozivu ne vrne celotnega dolga, je verjetno, da vam dolga prostovoljno ne bo vrnil. Tudi odvetniško pismo je običajno uspešno kot prvi opomin, ne pa kot nadgradnja vašega 15ga opomina. Če ste dolžnika opominjali že sami (kar sicer odsvetujemo), dodatni opomini običajno (v več kot polovici primerov) niso smiselni, niti uspešni (uspešnost pisnega poziva je v pribl. 10 %).
3) Sodni postopki (ne) bodo trajali več let
Izterjava se v pribl. polovici primerov zaključi v manj kot 6 mesecih. Medtem ko se strankam sicer na prvi pogled rok zdi dolg, pa jih običajno opozorimo, da so čakali z obiskom pri odvetniku vsaj kako leto. Če bi torej prišli pred tem, bi lahko že imeli ves dolg.
Običajno se odvetniki odločimo za dvostopenjsko izterjavo, pri čemer je glede prve stopnje jasno ali bo končana v roku 3 mesecev, če dolžnik ugovarja, pa se začne avtomatsko druga stopnja s tožbo.
4) Stroški (ne) bodo presegli sam dolg
Seveda je odvisno od vrednosti dolga. Če ste v dvomu, pokličite in se dogovorite za plačljiv sestanek, kjer vam tajništvo ob določitvi termina tudi pojasni ceno sestanka. Na takem sestanku vam bo odvetnik vsaj okvirno predstavil stroške postopka in možnosti uspeha.
Sodišče bo v vsakem primeru na koncu postopka odločalo tudi o tem, kateri stroški, ki ste jih imeli in v kakšni višini vam jih mora dolžnik vrniti. Stroške, ki ste jih imeli in ste jih plačali, vam načeloma mora vrniti dolžnik, ni pa nujno, da v enaki višini.
5) Če greste v sodni postopek izterjave (ne) boste izgubili prijatelja
Običajno se dolžniki izogibajo upnikom, tako da je „ta ladja že zdavnaj odplula“. Prijatelj je odšel običajno z vašim posojilom. Se pa lahko v primeru, da je to mogoče, z dolžnikom tudi v sodnem postopku lahko dogovorite, da vam bo plačal po obrokih. Vendar mora biti tak dogovor v pravilni vsebini in obliki, da boste imeli t.im. izvršilni naslov, če si znova premisli – to bo namreč pospešilo izterjavo, nadalje pa bo pretrgalo tudi zastaranje.
6) Prijatelj/sosed mi je rekel, da naj na dolg pozabim, ker je zastaral
Zastaranje je eden izmed možnih ugovorov dolžnika. Vendar pa je treba omeniti, da zastaranje ni samodejno, ni brez izjem in ni za vse terjatve enak. Vsekakor pa se oglasite v primeru dvoma pri odvetniku, da boste pregledali, ali bi terjatev lahko zastarala in če so kake izjeme ali kaka pretrganja. Običajno dolžniki nekaj na začetku plačajo, kar pretrga zastaranje, kar vam bo pojasnil odvetnik.
7) Dolžnik je umrl
Četudi svojcev v trenutku žalosti morebiti ne bi želeli nadlegovati z vprašanjem poplačila dolga, se oglasite pri odvetniku v zvezi s tem. Pojasnil vam bo glede možnosti in rokov glede izterjave od zapuščine, še preden se izda sklep o dedovanju. Ker so določene pravice vezane na kratke roke, se s tem ne obotavljajte.
8) Dolžnik je neznan
Če ne veste, kje dolžnik stanuje, veste pa, kako premoženje ima, lahko odvetnik to (naslov) za vas preveri. Neznani naslov dolžnika za samo izterjavo formalno ni ovira, dejanska ovira je le, da ni premoženja. Posvetujte se z odvetnikom in preverila bosta, ali „govorice“ o neznanem naslovu sploh držijo. Običajno je dolžnik vseeno nekje prijavljen in živi pri kakem družinskem članu ali prijatelju.
Glej tudi - Blog članki o izterjavi, izvršbi in izvršilnih postopkih;
Glej tudi - Blog članki o pogodbah
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.