Z delovnopravnega vidika to področje ni povsem urejeno. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) predvsem navaja, da mora biti plača vedno izplačana v denarni obliki, pri čemer mora biti spoštovana tista višina plače kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje pri tem minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Nadalje ZDR v 140. členu določa le, da je delavec lahko udeležen pri dobičku v skladu z zakonom, pri čemer je to mišljeno kot oblika motivacije delavca za boljše oziroma produktivnejše delo. Iz omenjenega izhaja, da se delavec ter delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi dogovorita tudi za izplačilo v obliki dividend, v obliki poslovnih deležev itd. v kolikor je bil v podjetju ustvarjen dobiček, upoštevaje pri tem postopke, ki jih določajo Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) ter drugi predpisi.
Izplačila v obliki solastniških deležev, ko gre podjetju slabo, glede na zgoraj povedano ni stvar, ki bi bila urejena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. V takšnih primerih torej ne gre toliko za delovnopravno vprašanje kot gre za statusnopravno vprašanje. V takšnih primerih se sklene ločen dogovor, ki mora biti sprejet ter sestavljen predvsem skladno z ZGD.
Način in postopek izplačil v obliki lastniških deležev je predvsem odvisen od statusnopravne narave podjetja/podjema. V kolikor je to v obliki s.p., takšni dogovori, izplačila niso možna, saj s.p. ni pravna oseba, katere lastništvo bi se lahko delilo na več oseb, temveč predstavlja posameznika – fizično osebo. O pravni osebi govorimo takrat, kadar je družba organizirana v eni izmed oblik, ki jih predvideva ZGD. Manjša podjetja/podjemi so predvsem organizirani v obliki družb z neomejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.n.o.) ter družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).
Pri d.n.o. so takšna izplačila težja, saj so razmerja med družbeniki zelo osebna ter se vse odločitve v osnovi izvajajo soglasno. Sem spadajo tudi odločitve glede razpolaganja z lastniškimi deleži kar izplačilo v obliki lastniškega deleža dejansko tudi pomeni.
Pri d.o.o. so takšna izplačila pogostejša saj lastniška razmerja med družbeniki niso tako osebna. V zvezi s takšnimi izplačili je torej potrebno paziti predvsem na določbe ZGD, ki določajo kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za veljavno odsvojitev / pridobitev poslovnega deleža. ZGD je jasen, da je za to potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. V primeru takšne odsvojitve je potrebno spoštovati še morebitno predkupno pravico preostalih družbenikov. Do izplačila lastniškega deleža lahko pride tudi po tem, ko je družba s tričetrtinsko večino glasov na skupščini povečala svoj osnovni kapital, vložke povečanega osnovnega kapitala pa prevzame nov družbenik. Tudi v takšnem primeru mora biti prevzem vložka sestavljen v obliki notarskega zapisa, pri čemer pride tudi do spremembe družbene pogodbe. Takšnim notarskim zapisom vedno sledi še vpis v sodni register.
Torej edini način, da se opravi veljavni prenos lastniških deležev ter s tem njihovo izplačilo je sodelovanje z odvetnikom in notarjem, ki poskrbi, da je pogodba sklenjena v ustreznem notarskem zapisu.
Seveda pa ni nobene ovire, da delodajalec ter delavec ne bi že vnaprej sklenila nekega dogovora, v katerem se delodajalec vnaprej zaveže, da bo z delavcem v prihodnosti sklenil pogodbo o prenosu lastniških deležev, ki bo v notarskem zapisu. V takšnem primeru je potrebno predvsem paziti, da ima oseba, ki predstavlja delodajalca (poslovodja) to pristojnost ali pooblastilo. Lažje je v družbah kjer sta poslovodja in lastnik ena in ista oseba, težje pa v tistih kjer temu ni tako. V kolikor gre za različne osebe je treba vedeti, da bo takšen dogovor s poslovodjo veljaven le, če je bil sklenjen na podlagi sklepa skupščine družbe oz. z izrecno voljo in soglasjem lastnika.
Kasnejši spori so običajno iz naslova »povračila« deleža in odkupne vrednosti. V primeru d.o.o. je to (s strani obstoječih družbenikov) doseči lažje kot v drugih oblikah. Kot za vse pogodbe je potrebno pregledati celotne okoliščine in šele nato pristopiti k dogovoru o vstopu v lastništvo, saj imajo nepremišljene lastniške spremembe pogosto za posledico propad podjetja zaradi nesoglasij med lastniki.
Glejte tudi podstran Delovno pravo.
Glej tudi - Blog članki o delovnem pravu, delovnih razmerjih, mobingu, odpravninah;
Glej tudi - Blog članki o gospodarskem pravu in postopkih;
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.