V stečajni zakonodaji poznamo tudi posebni postopek izbrisa pravne osebe brez likvidacije. Ta postopek sicer ni pravi insolvenčni postopek, zato je njegova vmestitev nekoliko neposrečena - vsaj tako se zdi na prvi pogled. Razlog, zakaj se je zakonodajalec odločil, da bo ta postopek uredil v stečajni zakonodaji je najbrž v tem, da insolvenčna zakonodaja pozna tudi stečaj nad premoženjem izbrisane pravne osebe.
Izbris brez likvidacije je postopek, ki pravno osebo izbriše iz sodnega registra in njena polna pravna subjektiviteta preneha obstajati. Posledično tudi ni mogoče razpolagati s premoženjem družbe, saj družbe več ni.
Šele stečaj nad premoženjem izbrisane pravne osebe omogoča, da premoženje pridobi omejeno pravno subjektiviteto, potrebno za ureditev stečajnih zadev (prodaja, unovčenje premoženje).
Drugačna ureditev bi namreč omogočala (po mnenju zakonodajalca) prevelike zlorabe. Posledično - v kolikor bi družbeniki želeli - morajo namesto izbrisa sprožiti likvidacijo.
Izbris brez likvidacije je sicer v preteklosti imeti za posledico tudi solidarno odgovornost aktivnih družbenikov, kar pa je Ustavno sodišče odpravilo. So pa tisti lastniki, katerim sklep o nadaljevanju izterjave na njih, je postal pravnomočen, vseeno v nezavidljivem položaju.
Posvetujte se z odvetnikom glede izbrisa brez likvidacije čimprej.
Glej tudi - Blog članki o gospodarskem pravu in postopkih;
Glej tudi - Blog članki o stečaju in drugih insolvenčnih postopkih, stečaju pravne osebe, osebnem stečaju, odpustu obveznosti;
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.