Pravica do pravnega sredstva oz. pravica do pritožbe je pravica, ki je zapisana že v Ustavi RS. Je tudi ena izmed človekovih pravic, ki je zagotovljena z mednarodnimi pravnimi akti, kot na primer Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic.
Pravica do pravnega sredstva pa v mednarodnih pravnih aktih ni enako varovana kot v domačem pravnem aktu, medtem ko mednarodni pravni red zahteva vsaj eno možnost oziroma stopnjo, pa je slovenski pravni red malce bolj radodaren in predvideva več možnosti pravnih sredstev. Omenjeno je tudi običajna praksa evropskega kontinentalnega prava.
Pravno sredstvo oz. pritožbo je dovoljeno vložiti le v okviru določenega časovnega okvira, torej v določenem, vnaprej določenem, roku. Rok za vložitev pravnega sredstva oz. pritožbe začne teči naslednji dan po vročitvi in se izteče za upravne zadeve običajno 15. dan, za sodne 30 dan po vročitvi, in se »izteče« na delovni dan (torej delavnik), razen če zakon določa drugače (npr. kratki roki v pripornih zadevah, ko je rok za pritožbo odmerjen v urah). Pritožba se lahko vloži na vložišču državnega organa ali sodišča, ki je akt izdal, na zapisnik (narek) ali priporočeno po pošti, občasno tudi elektronsko. Če oddate pritožbo pri organu, si naredite kopijo pritožbe in naj vam na to kopijo odtisnejo potrdilo o oddaji, da boste imeli dokazilo v primeru, da le to potrebujete v drugem postopku ali za lastno evidenco.
Vloga mora vsebovati navedbo akta (kateri akt izpodbijate), razloge za pritožbo in kaj želite s pritožbo doseči (zahtevek). Ob pritožbi mora biti plačana taksa, če je tako navedeno v pravnem pouku, ki predstavlja eno izmed pomembnejših informacij. Vloga se (skorajda) vedno vloži na »prvi stopnji«, torej tam, kjer so akt izdali. Ta organ preveri pravočasnost pritožbe in če ima formalne sestavine (podpis, taksa, ali je razumljiva).
V zapletenih primerih bo pomoč odvetnika skorajda nujna, saj le ta pozna pravila postopka in tudi morebitne „trike“ postopka. Ta bo običajno najprej preveril, kaj ima organ »v spisu«, torej kakšno gradivo je organ zbral, od koga, kaj naj bi le to dokazovalo in kako je te dokaze in trditve preveril. Tanjši kot je spis, večja je verjetno, da so kaj pozabili opraviti. Debelejši kot je spis, večja je verjetno, kakšne postopkovne napake. Omenjeno sicer ne velja vedno, a so neke osnovne smernice za delo odvetnika.
Pravica do pritožbe je sicer absolutna pravica, vendar občasno pritožba ni dovoljena. Je pa zato Ustava predvidela, da se v takšnih primerih lahko sproži sodna presoja akta, npr. upravnega spora o zakonitosti aktov ali dejanj upravnih organov. Ker gre v sodnih sporih za bolj zapleten postopek, ki so bolj »togi« in strogi glede vsebine in oblike zahteve, je prej smiselno temeljito naštudirati sam postopek ali pa si pridobiti strokovno pravno pomoč odvetnika za upravno pravo, ki mu zaupate.
Štiri najpogostejše zmote o pravnih sredstvih oziroma pritožbah, ugovorih
- Če se pritožim, bo sodišče odločalo ponovno?
Sodišče oz. državni organ ne odloča ponovno, ampak samo preveri navedbe v pritožbi ter nekatere kršitve procesnega prava, ki se pregledujejo po uradni dolžnosti, saj gre za hude kršitve temeljnih procesnih pravil oz. kavtel (varovalk) v postopku. Sodišče torej ne odloča ponovno, ne zaslišuje in izvaja dokazov ponovno, ampak presoja samo že izvedeno delo. Le izjemoma, če bi bila pritožba uspešna, se pošlje v ponovno odločanje in s tem ponovno sojenje v zadevi, kar pa lahko podaljša sam postopek odločitve.
- O pritožbi bo odločal isti sodnik?
O pritožbi odloča vedno drug sodnik, v primeru ugovorov pa lahko odloča tudi isti sodnik, a tudi tu izjemoma redko. Pravilo je, da odloča druga oseba v večini primerov, tudi če v primeru ugovorov ne odloča vedno pritožbeno sodišče. Zato običajno odločitve, zoper katere je možnost ugovora, izdajajo referent, pomočniki, strokovni sodelavci, v primeru ugovora pa nato o tem odloči sodnik istega sodišča.
- Če se pritožimo mi in nasprotna stranka bo rezultat isti?
Pritožbeni organ presoja pritožbo v smislu očitkov. Ni redko, da nobena od strank ni zadovoljna z odločitvijo in se obe pritožita, vendar to ne vpliva na možnosti uspeha ali neuspeha, ampak samo pomeni, da skušata obe omajati argumente v prvostopenjski odločitvi v svojo korist. Kako bo odločalo pritožbeno sodišče pa bo potrebno počakati, da se le to odloči.
- Če uspem dokazati, da je odločitev napačna, dobim vrnjeno takso?
Žal ne, tudi če ste uspešni, vam sodišče takse ne vrne. Lahko pa v primeru uspeha v pritožbi zahtevate od druge stranke, da na koncu (če ste uspešni na koncu) povrne stroške, ki ste jih imeli zaradi nje, posledično tudi stroške (sodne) takse za pritožbo.
Glej tudi - Blog članki o ustavnih pravicah, temeljnih svoboščinah in državni ureditvi
Opozorilo:
Prispevki so namenjeni kritičnemu razmisleku in ne predstavljajo uradnih stališč, nasvetov ali priporočil pisarne. Prispevki niso nadomestilo za strokovno pomoč v živo in ne predstavljajo pravnih nasvetov ali vstopa v mandatno razmerje. Pred ukrepanjem se vedno posvetujte z odvetnikom. Pisarna ne prevzema odgovornosti za ukrepanja, dejanja in aktivnosti, ki bi jih izvedli na podlagi te objave ali vaše interpretacije objave. Vsakršno odgovornost izključujemo in zavračamo.